Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.O razlogih za naraščajoče nezadovoljstvo in ta silovit stavkovni val, ki je zajel Slovenijo, o odzivih javnosti in vlade na stavkovne zahteve, pogajanjih, ki niso uspešna, možnih rešitvah teh zapletenih razmer, pa tudi o vlogi sindikatov v sodobni družbi z doktorjem Markom Jakličem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?

Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba? Gost: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, tudi eden od podpredsednikov odbora za radio pri EBU

Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.Zapiski: Zakon o medijih: Novosti in prvi odzivi

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.Sogovorniki: dr. François Hugo, klinični psiholog in mednarodno priznani strokovnjak za menedžment, Carin-Isabel Knoop, predavateljica na poslovni šoli Harvard, Drikus Kriek, dekan IEDC – Poslovne šole Bled, dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute, Alenka Potočnik, vodja službe za razvoj kadrov v podjetju GEN-I, Danijela Govorčinović, vodja kadrovske službe podjetja Heineken Hrvaška.

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda.Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo. 

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen. Sogovorniki: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo; Rajko Djordjevič, predsednik upravnega odbora medijske zbornice; Miha Klančar, direktor Večera in predsednik Združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije; Aske Kammer, danski raziskovalec medijske krajine in poznavalec shem državnih pomoči.

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem. Kakšna so ob vstopu na obvezniški trg tveganja, kakšne so omejitve in pričakovani donosi? Gost Roka Kužela je poznavalec obvezniških trgov Primož Cencelj, izvršni direktor za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.Sogovorniki: dr. Vesna Švab, psihiatrinja v Centru za duševno zdravje za odrasle v Zdravstvenem domu Logatec Luka Agrež, psihoterapevt, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU dr. Andreja Rafaelič, raziskovalka na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo in koordinatorka projektov dezinstitucionalizacije

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.

S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.V Sloveniji ga na knjižnem področju že dobro poznamo, saj je prevedenih kar nekaj njegovih knjig. Hemon velja za razmišljujočega misleca in kritičnega opazovalca družbe brez dlake na jeziku. V zadnjem času pa najraje sliši na ime Cielo Hemon, ki je njegovo umetniško ime, kadar ustvarja kot didžej. Gašper Andrinek se bo z njim pogovarjal o nevarnosti kolektivne nostalgije, vse bolj radikalni Ameriki, o tem, kaj se lahko zgodi, če zmaga Trump, ter o tem, da nič ni večno, tudi družbene ureditve ne.

Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.Sogovorniki: Milan Kovačevič, Inšpektorat MOL Varja Holec, odvetnica

V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.Sogovorniki: Dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut RS za vode Dr. Gabriela Kalčikova, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani Dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut Tamara Kolerič in Domen Bogdan, nekdanja dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, nagrajena za raziskavo mikroplastike v Muri Zapiski: Na začetku oddaje smo uporabili pravljico o Muri: https://prvi.rtvslo.si/podkast/lahko-noc-otroci/54/174969675 V oddaji omenjamo projekt DeFishGear: https://videolectures.net/MAOplastika2017_krzan_projekt_defishgear/ Projekt Planterastics: https://planterastics.fkkt.uni-lj.si/ Ime meseca aprila 2022: https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174867570 Dober vir informacij o mikroplastiki: https://sdzv-drustvo.si/wp-content/uploads/2020/10/7_KOVAC-clanek.pdf

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?Gosta oddaje sta Martina Copot, ZZZS, in Dimitrij Šulin, Vzajemna. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na Kontaktni center ZZZS na telefonski številki 01 30 77 300.   

Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi. Skupaj z našo posebno dopisnico Špelo Novak in Barbaro Kvac iz društva Focus komentiramo izplen konference, ki je letos k udeležbi pritegnila rekordno število naftnih lobistov in je precej daleč od optimističnih pričakovanj, da bo svet kmalu napravil korenitejši korak naprej pri zajezitvi segrevanja ozračja. Postrežemo tudi z najnovejšimi dognanji, ki jih glede hitro spreminjajočih se podnebnih vzorcev prinaša znanost, in preverimo, ali bo težko pričakovani sklad za izgube in škodo dejansko zaživel.

RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov. Poizvedbe Sveta RTV Slovenija o morebitni ukinitvi nekaterih enot in znižanju plač so naletele na burne odzive. Vlada bo zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov narodnosti, letos 5 milijonov evrov in v letu 2024 še 10 milijonov. Kakšne pa so srednjeročne možnosti za obstoj in razvoj RTV Slovenija? Kaj je sploh še mogoče storiti? Kako še lahko pomaga država? Kakšne odločitve bi lahko rešile največjo medijsko hišo v državi?

Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitevKako so iskali in kako dojemali prejeto in ponujeno pomoč? Zakaj so se nekateri celo odločili, da se za čim prejšnjo postavitev novega doma otroci nehajo šolati? V zadnjem Vročem mikrofonu o odpravljanju posledic ujm v jesenki seriji oddaj pa nas bo še posebej zanimalo, kakšno lekcijo iz solidarnosti, a tudi iz problemov nadzora nad zbiranjem in razdeljevanjem humanitarne pomoči smo dobili kot družba?   Sogovornice: Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdeči križ Slovenije Petra Cilenšek, vodja pravne službe CNVOS, krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij. Združuje več kot 1500 mrež, zvez in posameznih Nevladnih org.  Nina Zidar Klemenčič, podpredsednica ZPM Moste Polje

Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.Sogovorniki: sociolog dr. Gorazd Kovačič, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Jože Anderlič, poslovnež, investitor in snovalec kompleksa Schellenburg, arhitekt Rok Žnidaršič, podžupan Ljubljane, zadolžen za področje urbanizma, Nenad Hardi Vitorović, zastopnik Sindikata osebne asistence.

V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.

Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta. Gost Nataše Štefe bo politolog mednarodnih odnosov, docent na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod, dr. Primož Šterbenc. Sogovornik za podatke o aktualnem dogajanju spremlja The Economist (čeprav se ne strinja z njihovo uredniško politiko) ter slovenske medije, pohvalil pa je tudi analize mislišča International Crisis Group, ki ima sedež v Bruslju. V zadnjem času spremlja tudi znanstvene monografije newyorške založbe OR Books.   Druge omenjene in priporočene vsebine: Noam Chomsky je o sporu napisal več člankov in del, najbolj znano je soavtorsko delo intervjujev in esejev Gaza in Crisis z zgodovinarjem Illano Pappéjem iz leta 2010. Seznam vseh resolucij Organizacije združenih narodov glede konflikta Ženevske konvencije Nastop Posebne poročevalke OZN za okupirana palestinska območja Francesce Albanese, v novinarskem klubu v Avstraliji  Višji svetovalec Benjamina Netanjahuja v pogovoru z novinarjem Mehdijem Hasanom za MSNBC  Izraelsko-palestinska skupina za družine, ki so v sporu izgubile člane The Parents Circle Gibanje BDS – Boycott, Divestment, Sanctions Odbor za zaščito novinarjev Nataša priporoča branje dela novinarskega kolega Erika Valenčiča: Obleganje Gaze, ki je izšlo leta 2011. In za širši sociološko politični kontekst monografijo Hannah Arendt: Izvori totalitarizma.   *PLO je kratica za Palestinsko osvobodilno organizacijo.

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.Sogovorniki: Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Gorenja vas - Poljane, Vinko Guzelj, Pavel Jereb, Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor, dr. Klemen Teran, vodja oddelka Regionalna geologija na Geološkem zavodu Slovenije, Tomaž Zabavnik, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik.

Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.Za nekaj pojasnil o tem, čemu bi lahko pripisali znaten padec zaupanja med slovenskimi volivci, in analizo dela vlade s poudarkom na njenem komuniciranju z javnostjo smo poprosili strokovnjaka, izkušenega svetovalca več domačim in tujim politikom ter profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Dejana Verčiča. Ta v trenutnem vodenju države prepoznava manko domišljenega reformnega programa in celo osnovne politične strategije, ki ga aktualna oblast po njegovem skuša prikriti z avtoritarnimi metodami utišanja kritikov. 

V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?Sogovorniki: Romana Šepul, pomočnica ravnatelja vrtca v Mežici Janko Plešnik, ravnatelj vrtca in osnovne šole v Mežici Matej Ivratnik, NIJZ Neda Hudopisk, NIJZ Darja Komar, geologinja in vodja turističnega rudnika Podzemlje Pece mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, MOPE Anton Preksavec, župan občine Dravograd

Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.Na okrogli mizi so sodelovali Peter Čakš z mariborskega Inštituta za medijske komunikacije, Tomaž Čop iz Infonet Media, raziskovalec z Instituta "Jožef Stefan" Marko Grobelnik in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik.

Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?

V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.Širi se strah. V Sloveniji se na družbenih omrežjih širijo tudi pozivi k oboroževanju, v javnem prostoru pa tudi neokonservatizem s pozivi k javni molitvi in proti splavu. Živimo v zapletenem trenutku informacijske vojne ter spopada mnenj. Kakšen je sicer ta trenutek? Zakaj moramo primerjati neprimerljivo, kakor pravi Slavoj Žižek? Kakšen je sedanji “zeitgeist” (duh časa) v Evropi? V Sloveniji? Sogovornik: izredni profesor sociologije, dr. Aleš Bučar Ručman, zaposlen na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru 

Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.V luči vojnega konflikta so na frankfurtskem sejmu pred dnevi odpovedali podelitev nagrade palestinski pisateljici in dali več glasu Izraelcem, kar je sprožilo množične odzive. V Berlinskem PEN-u so odločitev komentirali, da bi knjižni sejem moral biti prostor za debate in ne za njihovo zadušitev. Bojkot sejma so napovedali mnogi založniki z Bližnjega vzhoda. Potem ko se je zdelo, da bodo odzivi na stališče Frankfurtskega sejma do dogajanja v Gazi zasenčili častno gostovanje Slovenije, je Žižek, kot kaže, vrnil pozornost Sloveniji. O včerajšnjem odprtju in seveda častnemu gostovanju Slovenije v Frankfurtu, ki je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej, se pogovarjamo s kuratorjem slovenskega programa Miho Kovačem in pesnico Miljano Cunta, ki je imela ob Žižku otvoritveni govor.

Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.Sogovorniki: novinarka Barbara Šurk, dolgoletna dopisnica na Bližnjem vzhodu za časnik Delo in ameriško tiskovno agencijo Associated Press, ki živi v Franciji, posebna poročevalka Karmen Švegl, izredni profesor dr. Rok Zupančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni. Gostji: Helena Jeriček Klanšček, vodja raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju; Monika Erjavec Bizjak, magistrica zakonskih in družinskih študij ter vodjo programa Dobro sem. Zapiski: raziskava Z zdravjem povezavno vedenje v šolskem obdobju; raziskava Health Behaviour in School-Aged Children. 

"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.Vroči mikrofon namenjamo vprašanju, kako otroke v šolskem sistemu bolje opremiti za informacijsko družbo in ali to pomeni tudi večjo izpostavljenost ekranom, pogledamo pa še na Slovaško; tam so namreč v zadnjih letih izvedli celovito prenovo šolanja na tem področju. Sogovorniki: dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko univerze v Ljubljani dr. Andrej Brodnik, fakulteta za računalništvo in informatiko univerze v Ljubljani Matej Matkovič, učitelj geografije in zgodovine na osnovni šoli v Semiču dr. Jože Rugelj, pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani dr. Sonja Čotar Konrad, pedagoška fakulteta univerze na Primorskem dr. Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje dr. Michal Rybar, vodja odseka za digitalno transformacijo na slovaškem ministrstvu za izobraževanje, znanost, raziskovanje in šport

Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?Sogovorniki: dr. Eva Boštjančič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Evangelia Demerouti, Tehnična univerza, Eindhoven, aktualna predsednica Evropskega združenja za psihologijo dela in organizacij dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute dr. Kristen Shockely, Univerza Auburn, Alabama dr. Katarina Babnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Matej Černe, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Arnold Bakker, Univerze Erasmus, Rotterdam

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?Sogovorniki: Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka, ARSO, dr. Majda Pohar, zdravnica in specialistka higiene na NIJZ, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže ENSVET, dr. Peter Prislan, vodja Laboratorija za lesna goriva, Gozdarski inštitut Slovenije.

Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik Joe Biden, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija. Sogovornika: - prof. dr. Zlatko Šabič, Center za mednarodne odnose Faktultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose - izr. prof. dr. Boštjan Udovič, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?

Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.

Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?Gosta: Rok Ferme, vodja gospodarske javne službe urejanja voda porečja reke Drave pri vodnogospodarskem podjetju DRAVA Ptuj Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove

Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.Sogovornik: dr. Klemen Lah, učitelj slovenščine na Filozofski fakulteti na Reki in v Zadru ter na waldorfski gimnaziji v Ljubljani

Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.Je avtor tudi v slovenščino prevedene knjige Digitalna demenca, v kateri obravnava škodljiv vpliv digitalnih naprav predvsem za naše otroke. Navaja, da bomo imeli čez petdeset let epidemijo slepih, čezmerno debelih in manj kognitivno sposobnih ljudi. Manfred Spitzer v intervjuju govori o tem, da se da popolnoma brez težav živeti brez televizije in da bi morali svojim otrokom do vsaj štirinajstega leta prepovedati uporabo pametnih telefonov.

Revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, se dogaja tudi v Sloveniji. Denimo v načinu pridobivanja pravnih informacij. Tudi o dilemah in odgovornosti v primeru UI halucinacij in prihodnosti uporabe umetne inteligence tako v pravu kot drugje, vključno z dobrobitmi kot nevarnostmi, ki jih lahko prinese. Sogovornik: direktor inovacij v podjetju Lexpera Gregor Zagozda

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Zdaj, ko so se poplavne vode umaknile, je moč videti, kakšno razdejanje so pustile za seboj in kakšna ogromna škoda je nastala. Za tiste, ki imajo svoje premičnine in nepremičnine zavarovane, je poleg vseh nevšečnosti zdaj tudi čas, da se obrnejo na svoje zavarovalnice in zavarovalne zastopnike in prijavijo škodo, ki je nastala. Roki za prijavo škod so različni, a se bodo glede na okoliščine zavarovalnice prilagodile in jih ne bodo dosledno upoštevale. Kakšen je torej najbolj učinkovit postopek prijave škode? Na kaj moramo biti pozorni, katere dokumente in dokaze moramo zbrati, katere uničene stvari lahko zavržemo in katere shranimo do prihoda cenilca? Nekaj praktičnih nasvetov, kako do zavarovalnih odškodnin, do katerih smo upravičeni, bo z nami delil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim.

Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu se povečuje. Gre za grožnje, pisne ali osebne, fizične ali besedne, za sovražne zapise na družbenih omrežjih, napade z orožjem in drugimi predmeti. Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. O napadih v prejšnjih letih smo poročali tudi iz zdravstvenih ustanov v slovenski Istri, žal celo o smrtnih žrtvah. Zdravstveni delavci že dolgo opozarjajo na to, da je marsikdo soočanje z nasiljem že začel sprejemati kot del službe.

Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?Sogovorniki: Klemen Belhar, alpinist, gorski reševalec in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, Matjaž Šerkezi, alpinist, gorski reševalec, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, Nina Irt, strokovna sodelavka v Turistično informacijskem centru Kamnik, Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja pri Slovenski turistični organizaciji.

"Evalvacija bi morala biti vedno zadnji korak vsake reforme, saj nam pove, kaj je šlo narobe, kaj je bilo dobro in kaj je še treba narediti," pripoveduje dr. Matej Babšek, strokovnjak na področju socialnega varstva, ki je v svoji doktorski nalogi analiziral in ocenil reorganizacijo centrov za socialno delo leta 2018.Ugotovil je, da je bila ta reforma rokohitrska, ni dosegla zastavljenih ciljev, razmere v CSD-jih so se celo poslabšale, večina zaposlenih je nezadovoljna, časa za terensko delo jim zmanjkuje, preveč je birokracije, pogrešajo strokovno izobraževanje. "Centri za socialno delo bi se morali bolj približati svojim uporabnikom," poudarja dr. Matej Babšek. Na vprašanje, ali bi bilo treba reformirati centre za socialno delo, pa odgovarja tudi Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Strinja se, da bi bilo treba CSD-je vsebinsko prenoviti.

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?Sogovorniki: zdravnica in specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček strokovnjak na področju globalne farmacevtske industrije Dragan Kesič predsednica Lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič

Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.

Za marsikaterega kupca je nakup rabljenega vozila še vedno privlačen. Je pa zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, ki je kupci praviloma ne poznajo. Na tržnem inšpektoratu opozarjajo na pasti, ki vas lahko doletijo, če se nakupa rabljenega avtomobila lotevate s preveliko mero zaupanja. Svetujejo, da je treba pred nakupom z vso skrbnostjo pregledati in preveriti, ali ima vse lastnosti, ki so jih prodajalci navedli v oglasu. Na kaj je treba biti pri nakupu rabljenega vozila še posebej pozoren? Sogovornik:- Boštjan Okoren z Zveze potrošnikov Slovenija

V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah. Sogovorniki: Irma Popovič Dujmovič, direktorica Programa za sladke vode pri organizaciji The Nature Conservancy; Aljoša Duplič, direktor Zavoda  za zaščito okolja in narave; Dragana Mileusnič, direktorica programov za JV Evropo pri TNCju; Sandra Josovič, predstavnica najstarejše civilne okoljevarstvene organizacije, Centra za životno sredino iz Banja Luke; Milija  Čabarkapa, direktor  ekološkega združenja Eko-tim; Nataša Milivojevič, direktorica Ekološkega združenja Rzav; Gjorgji Mitrevski, združenje Eko svest. Zapiski United for Rivers

V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"? Tomo Križnar razčleni tudi to, zakaj so Britanci ubili več kot 100 tisoč dervišev, kaj pomeni ime Kuku Abdigin, ki so mu ga dali Nube, pa tudi, kakšen vtis je dobil ob obisku Ukrajine? Sogovorniki:  Tomo Križnar, aktivist, humanitarec in režiser; Ikhlas Osman, profesorica na ženski univerzi v Kartumu; Romana Zidar, strokovna sodelavka Predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Centralno Evropo, zadolžena za Slovenijo; Sarah Jamus, zobozdravnica in socialna aktivistka z darfurskimi koreninami iz Kartuma.  Zapiski: Intervju s Tomom Križnarjem lahko tukaj tudi preberete

Izredni profesor dr. Rok Zupančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je prepričan, da so sedanje razmere na severu Kosova zelo napete. Rešitve za pomiritev strasti pa še ne vidi zelo hitro. Pravi, da je kosovska družba v zadnjih mesecih stopila vsaj sedem korakov nazaj v smeri sobivanja. Spregovori o tem, komu konflikt na severu Kosova koristi, o tem, kakšen je v resnici kosovski premier Albin Kurti, in kakšni so interesi velikih mednarodnih sil na Kosovu. Predstavi tudi enega izmed redkih primerov dobre prakse etničnega sobivanja in spregovori o tem, zakaj Slovenija nima tako velike politične vloge na Kosovu, kot si predstavlja.

Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.Gosta: Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Srečko Šestan, Ministrstvo za obrambo

Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika. Sogovornika: prof. dr. Jože Damijan, ekonomist; Peter Grašek, nekdanji predsednik uprave Adrie Airways. 23. septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika. V posebnem podkastu smo se spominjali vzponov in padcev Adrie Airways, pilotov, stevardes in številnih drugih (so)potnikov Adrie. V epizodah so objavljena pričevanja, dejstva in mejniki, ki jih je v večmesečnem raziskovalnem delu zbrala Tatjana Pirc. Zapiski: podkast Adria4ever    

Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo? Sogovorniki: dr. Ana Bojinović Fenko, Katedra za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani; Manica Janežič Ambrožič, zunanjepolitična redakcija TV Slovenija; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve RS. 

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje. Sogovorniki: Georgi Bangiev, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Suzana Zupanc Hrastar, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Simona Kaligarič, Zavod za varstvo narave, Območna enota Maribor; Jana Habjan, predstavnica enega od investitorjev, podjetja Energija na veter. Zapiski: Vetrnica na pragu, 1. del    

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo? Oddajo je pripravil Gorazd Rečnik. Kot ste slišali, naslednji teden vrtamo dalje.

Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve. Sogovornik: doc. dr. Faris Kočan, raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.  

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.Sogovorniki dr. Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede in predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo; dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko; doc. dr. Luka Kronegger, Center za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede; doc. dr. Jernej Kaluža, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede; dr. Simon Krek, Institut Jožef Stefan Laboratorij za umetno inteligenco dr. Pika Šarf, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; dr. Vojko Gorjanc, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za prevajalstvo in vodja oddelčne katedre za slovenski jezik.  

Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah? Sogovorniki Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; Tina Sračnjek, vodja projektov pri Slovenski turistični organizaciji; Aleš Piščanec, hotel Koper; Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice; Aleš Hvala, lastnik in direktor hotela Hvala; Goran Knavs, direktor podjetja Soča Rafting.

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita. Čeprav je dvome o tej pravici nedavno razblinila tudi Banka Slovenije, še vedno ne gre brez težav. Največ naj bi jih imeli potrošniki, ki predčasno poplačajo leasing. A tudi ti niso nikakršna izjema, če po izteku pogodbe predmet leasinga postane njihova last. Gostje: dr. Matevž Zgaga, pomočnik direktorice Sektorja pravnih poslov v Deželni banki Slovenije Luka Omerzel, vodja Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence na gospodarskem ministrstvu Marko Tretnjak, Zveza potrošnikov Slovenije

Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?Sogovorniki Erika Oblak, Eko krog; Jaka Kranjc, Ekologi brez meja; Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije; Tanja Bolte, v.d. generalnega direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva. Zapiski Kavcijski sistem v Litvi

Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu? Sogovornici: Zorana Baković, dolgoletna novinarka Dela, ki se je rodila v Beogradu; Milica Kravić Aksamit, novinarka in aktivistka. Intervju z Zorano Baković lahko tudi preberete.

O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?Čeprav se strinjamo, da je biti novinar nagrajujoča in izpolnjujoča kariera, mladi niso imuni na strahove in negotovosti, ki jih prinaša novinarska kariera. In prav je tako, saj lahko le z opozarjanjem na nepravilnosti situacijo spremenimo. Z Nežo Borkovič so razmišljali študentje, ki so v aprilu obiskali letni kongres Foruma za evropske študente novinarstva FEJS, ki ga je tokrat gostilo slovensko Društvo študentov novinarstva s Fakultete za družbene vede.   Poslušajte tudi: Razmišljanja novinarjev iz cele Evrope, ki so se aprila udeležili največjega evropskega novinarskega festivala v Italiji. Slovenija s 50. mestom na indeksu svobode medijev

Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. Sogovorniki: mag. Anica Prosnik Domjan, klinična psihologinja, enota za Forenzično psihiatrijo UKC Maribor; dr. Polona Matjan Štuhec, klinična psihologinja; asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, klinična psihologinja; dr. Luciano Giromini, profesor psihologije na Univerzi v Torinu.

Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu? Sogovornici: Ana Tasič, poznavalka razmer v Afganistanu, Farida Amiri, 27-letna Afganistanka, ki živi in študira v Mariboru.

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?Sogovorniki dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, doktorica kadrovskega managementa, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, vodja študijskih programov 2. in 3. stopnje ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti UL; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko na Ministrstvu za zdravje. Zapiski predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Zbiranje podpisov državljanov za podporo predlogu se bo začelo v ponedeljek, 24. 4.

Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo? Gosta Mateja Hudoklin, Center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana; Borut Marolt, ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec.

Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija. Gostja  dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa

Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih? Gosta  Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije;  Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut.

Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo? Gost Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, sistemskega operaterja elektroenergetskega sistema Slovenije

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov? Gosti Inge Suder, uprava bolnišnice Ida-Tallinna Kesk-haigla; Kristina Maemets, mlada zdravnica na oddelku nujne medicinske pomoči; Franka Marija Škerjanec, Slovenka v Estoniji; Nele Labi, državna sekretarka na Ministrstvu za socialne zadeve; Grethel Tarmas, glavna babica v talinski porodnišnici. Zapiski  Eesti Haige-kassa  

Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti? Gosti: izr. prof. dr. Gregor Starc, Fakulteta za šport; dr. Bojan Knap, zdravnik in športnik, strokovnjak za regeneracijo v procesu treninga; prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, strokovnjakinja za spanje; izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, sistemska in družinska terapevtka; prof. dr. Peter Stankovič, sociolog in kulturolog; prof. dr. Igor Mekjavić, sodelavec na inštitutu Jožef Stefan.

Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več? Predlog Evropske komisije o posodobljeni direktivi o vozniških dovoljenjih je že zdaj, ko gre samo za predlog, povzročil kar nekaj slabe volje med starejšimi vozniki. Po sprejetju direktive naj bi se namreč starostna meja za podaljšanje vozniškega dovoljenja znižala za 10 let, iz 80 let na 70. V Sloveniji pa to ni novost. Že od sredine januarja leta 2013 vsa pridobljena vozniška dovoljenja kategorije B veljajo do dopolnjenega 70. leta voznika.  Sogovornice in sogovorniki: Andreja Knez, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ceste in cestni promet; dr. Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani; dr. Martin Kurent, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa v Kliničnem centru Ljubljana; mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; voznica Lidija iz Ljubljane; Ana Cergol Kebler, vodja programa za varnejšo mobilnost starejših; voznica Marija iz Cerknega.

Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.

Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave. Ženske kot vodje imajo žal pogosto manj razumevanja za ženske Irena Ilešič Čujovič je pred leti položaj predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije sicer zasedla začasno, po nenadni smrti dolgoletnega predsednika sindikata, zato uradno zdaj teče šele njen prvi polni mandat. Čeprav po izobrazbi pravnica, ki neposredno v zdravstvu ni delala, je v nekaj letih postala odločen in srčen glas cele palete zaposlenih od strežnic in medicinskih sester do socialnih delavcev in zdravnikov. Tem znotraj vse bolj spremenjenih razmer in vse bolj plenilskih apetitov elite skuša ustvariti vsaj znosne delovne pogoje in zagotavljati dostojno plačilo, kar v podcenjeni in močno feminizirani dejavnosti nikakor ni preprosto. Kornelija Kianec je sobarica, ki se bori za pravice turističnih delavk – v glavnem so namreč ženske, ki so najpogosteje skrite očem. Gorazd Rečnik se je z njo pogovarjal v Murski Soboti, čeprav se je nazadnje izpostavila ob stavki sobaric in čistilk Hotelov Bernardin družbe Sava Turizem, ki jih je delodajalec prezaposlil na zunanjega izvajalce. Stavkajoče so namreč podprle tudi sobarice iz Term 3000, ki so vse temne plati tako imenovanega "outsourcinga" že dobro spoznale. Barbara Jamšek je lutkovna animatorka in igralka v Lutkovnem gledališču Maribor. Sama zase pravi, da je kolektivka in aktivna državljanka.

Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema? Sogovornice in sogovorniki: Nina Košmrlj, mlada učiteljica fizike in matematike na Osnovni šoli Kolezija; Mitja Šket, ravnatelj osnovne šole Šmarje pri Jelšah; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture; dr. Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov v šolstvu na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Združenje ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva; dr. Mojca Čepič, profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; Timotej Maroševič, profesor fizike na Gimnaziji Vič. 

V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev. Anketa novinarskega sindikata med zaposlenimi v tiskanih medijih je pokazala, v kako težkem položaju so, da delajo pod hudimi pritiski, so zelo obremenjeni, slabo plačani, imajo neurejeno napredovanje, malo možnosti za izobraževanje, zato številni razmišljajo o zamenjavi službe in celo o tem, da bi zapustili novinarstvo. Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pravi, da se razmere v tiskanih medijih že vrsto let slabšajo.  Biti lastnik medija, to prinaša s seboj tudi odgovornost, ne le odgovornost do zaposlenih, ampak tudi odgovornost do javnosti, novinarstva in demokracije v državi. Alenka Potočnik Dolgoletni novinar Dela Veso Stojanov in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik opisujeta, kaj se dogaja v njunih časopisnih hišah, in razmišljata o prihodnosti tiskanih medijev. Psihologinja Maša Blaznik pa je zaveznica dobrih medijev in novinarjev, podpisnica peticije in podpornica odlične novinarke Ane Lah, ki ji na Večeru niso podpisali pogodbe.  V tem, kar se dogaja z mediji in novinarji, ni nič normalnega in nič sprejemljivega, zato je tako pomembno, da se proti temu vztrajno borimo in opozarjamo na to. Maša Blaznik Zapiski Pritiski na tisk - lastniki in vodstva  Pritiski na tisk - podpora medijem pomeni podporo demokraciji     

Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem. Posebna poročevalka mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International iz Irana Raha Bahraini pravi, da so v Iranu na stotine žensk, moških in otrok ubili s strelnim orožjem. Številni so umrli za posledicami brutalnega fizičnega nasilja, na tisoče ljudi je ranjenih in poškodovanih. Mnogi so zaprti v centrih za pridržanje, kjer so žrtve krutega in nehumanega ravnanja z njimi. Oblasti pa so povečale tudi rabo smrtne kazni. S čimer prav tako želijo ustrahovati ljudi in posledično zatreti proteste, ki so izbruhnili septembra lani po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute. Kaj se dogaja v Iranu, se je z Raho Bahraini pogovarjala novinarka Prvega programa Radia Slovenija Tita Mayer.

Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes? Izpostavljamo tri evropske države: Italijo, Avstrijo in Dansko. Pogledamo, kaj si o trenutnih razmerah na tem področju misli Evropska unija, in zakaj so razmere v Združenih državah Amerike povsem drugačne. Sogovorniki:- Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, o razmerah v Italiji- Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja, o tem, kako Evropska komisija gleda na razmere v tisku- Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, o tem, kako so razmere v ZDA popolnoma različne kot v Evropi- Daniela Kraus, dunajski novinarski klub Concordia, o razmerah v Avstriji- Mogens Blicher Bjerregård, danski strokovnjak za medije, o tem, da Danska razume podporo medijem kot podporo demokraciji Prvi del serije Pritiski na tisk - lastniki in vodstva Vroči mikrofon o avstrijski aferi, ki je odnesla Sebastiana Kurza

Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.

Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša. Zapiski Hrana prihodnosti, 1. del: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov  Hrana prihodnosti, 2. del: Meso kot prestiž 

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?

Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe? O poslovnih modelih preživetja s predstavniki vodstev in lastniki tiskanih medijev. Sogovorniki so: Tomaž Vesel (Salomon, Media 24), Bojan Petan (Dnevnik, DZS) in Peter Frankl (Finance).

V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.

Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja. Gosta: dr. Ulrike Franke (ECFR); dr. Uroš Svete (Urad za informacijsko varnost; FDV)

Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub. Da smo zelo zašli in da praktično skoraj ni več upanja, da bi segrevanje ozračja zamejili pod stopinjo in pol v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, svari Saleemul Huq, direktor Mednarodnega centra za podnebne spremembe in razvoj v Bangladešu. Kot eden redkih ljudi lahko reče, da se je udeležil prav vseh dozdajšnjih podnebnih vrhov, na katerih sodeluje kot pogajalec v imenu najranljivejših držav. V tokratnem Vročem mikrofonu z njim pretresamo, kaj pomeni lanska zaveza držav za ustanovitev sklada za izgubo in škodo, ki velja za največji uspeh vrha v egiptovskem Šarm el Šejku, in kaj lahko nerazviti svet pri ukrepanju zoper posledice podnebnih sprememb nauči razvitega. V Bangladešu, denimo, so poplave in cikloni v preteklosti vzeli na tisoče življenj, danes pa so to številko skrčili skoraj na nič

V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve? Gostje in gosti pogovora: Urška Kovač Mrak, pobudnica iniciative Varuhi Sore Romina Pleško, prebivalka, ki živi na poplavnem območju Matjaž Križnar, predsednik ribiške družine Sora Alja Bulič, vodja projekta Varuhinje rek Tomaž Štular, iniciativa za varovanje reke Kokre Darja Matjašeč, krajinska arhitektka Tine Radinja, župan občine Škofja Loka Aljoša Petek, Pravni centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC dr. Polona Pengal, strokovna direktorica zavoda Revivo in članica upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda 

Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.

Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023. Analizirata: prof. dr. Ana Bojinovič Fenko, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, in zunanjepolitični novinar Dela Jure Kosec.     Vprašanje prof. dr. Ana Bojinović Fenko Jure Kosec Se bo končala vojna v Ukrajini?  Vojaški spopadi morda, konflikt še ne.  To si je težko predstavljati. Mislim, da je boljše vprašanje, če se lahko vojna zaostri. Na to pa mislim, da je lahko odgovor samo pritrdilen. Bo Kitajska napadla Tajvan? Ne. Uporaba drugih sredstev zunanje politike bo imela prednost.  Kitajska lahko spremlja na drugem koncu sveta, kaj bi to pomenilo. In mislim, da je to odvračilni faktor.  Bo padel režim v Iranu? Ne. Grobo nadaljevanje vlade se bo nadaljevalo.  Ne. Bomo v Evropi doživeli energetske mrke? Ne. V najslabšem primeru bi lahko gospodinjstva utrpela vnaprej znane dvourne redukcije elektrike na dan. Mislim, da se je nevarnost za to zimo polegla, vprašanje, če pa se je za naslednjo.  Kaj bo v medijskem ospredju leta 2023? To, kar se prodaja. To je navadno strah in negotovost za podjetnike, investitorje in gospodinjstva.  Vojna v Ukrajini. Kaj bo “slon v prostoru”? Naslavljanje globalne neenakosti.  Jedrske grožnje. Kaj bo spregledano?  Pravica do zasebnosti v luči digitalnega razvoja in zagotavljanja varnosti držav in poslovanja podjetij.  Tisti dogodki, za katere še ne vemo, da se bodo zgodili. Neznane neznanke.  Kaj bo pozabljeno pa ne bi smelo biti?    Sirska državljanska vojna. Vsi konflikti, ki jih je morda vojna v Ukrajini zasenčila. Katera mednarodna tema bi lahko najbolj vplivala na Slovenijo? Z diplomatskega vidika: Glasovanje o slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Vojna v Ukrajini. Bo Slovenija izvoljena v varnostni svet Združenih narodov kot nestalna članica?  Bo. Bo. Kaj navdaja z upanjem v letu 2023?  Poraz ideje neliberalne demokracije v Sloveniji. Se strinjam s profesorico. Tudi na ravni EU se je izkazalo, da pojav neliberalne demokracije nima prihodnosti.     

Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih. Sogovornici: Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje spolov Dominika Klavž, projektna sodelavka, Zveza slovenske podeželske mladine

Povzetek serije oddaj Na podstrešju. V skrbi za duševno zdravje se Danila Hradil Kuplen s strokovno pomočjo psihologov Vite Poštuvan in Tristana Riglerja ter psihiatrinje Mojce Zvezdane Dernovšek, potem ko so ti sodelovali v seriji oddaj Na podstrešju, posveča prepoznavanju in uravnavanju čustvenih stanj in duševnih stisk ter krepitvi in ohranjanju duševne kondicije. Serija Na podstrešju: 1. del: Ohranjajmo duševno kondicijo 2. del: Zdravo čustvovanje 3. del: Obnavljamo abecedo duševnega zdravja    

Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.

Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.

Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.

Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen

Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem. Letos je bila res popolna nevihta. Hidrološke razmere, drag plin, redni in izredni remonti francoskih jedrskih elektrarn … Pokazala se je ranljivost sistema. Marko Pahor

Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja? Gostja Jane Vidic v Vročem mikrofonu bo sociologinja, strokovnjakinja za femicid, članica Društva SOS telefon in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Jasna Podreka. Sodelujejo še: Robert Tekavec, vodja za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije. Peter Stefanoski, direktor socialne inšpekcije. Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka, vodja oddelka za kazenske zadeve pri Vrhovnem državne tožilstvu.

Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.

Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.

Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.

Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.

Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka. Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem Asmirjem Bećarevićem, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice. Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.   V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.   Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.    Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   

Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.

Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.

Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.

S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega. Kot da bi se nam v prehitrem življenjskem tempu že tako ne nagrmadilo preveč težav, smo v digitalni dobi ljudje prisiljeni še v ločevanje zrnja od plev med vsakodnevnimi informacijami. Za poglobljeno pozornost nam preprosto zmanjka časa, za pogovor s pravimi prijatelji si ga vzamemo vse bolj redko, pri omrežnih znancih pa človek tudi nikoli ne ve, kam pes taco moli … Oktobra je Slovenska oglaševalska zbornica prav na to temo pripravila zanimiv razgovor o prepoznavanju pravih in lažnih novic. Gosti pogovora: Katja Geršak, direktorica Centra za evropsko prihodnost; profesor Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede; Boštjan Videmšek, novinar. 

Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.

V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.

Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h. Slovenski raziskovalci so v vzorcih rekordno velike toče, ki je poleti 2019 padla v bližini Črnomlja, odkrili delce mikroplastike. Po njihovih ugotovitvah se je ta zadrževala v plasti troposfere nekje 10 kilometrov nad tlemi. Raziskava je vnovič potrdila sum, da živimo v pravi juhi mikroplastike, ki je globalna, saj delci potujejo tisoče kilometrov daleč. Pri tem niso škodljivi le za zdravje ljudi, ampak vplivajo tudi na podnebne spremembe in širjenje patoloških mikroorganizmov po zraku in s tem posledično veliko ekološko škodo. Gostje: Kristjan Kapš, domačin iz vasi Prelesje ob Kolpi; Andrej Velkavrh, Agencija RS za okolje; Marko Kozjek, Biotehniška fakulteta; Dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode in Dr. Matejka Podlogar, Institut Jožef Stefan.

Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.

Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom. Pred dvema tednoma smo se v Vročem mikrofonu odpravili po nakupih v Avstrijo in Italijo. Ugotovili smo, da cene ne rastejo povsod enako, razlike pa sistematično ugotavlja primerjalnik cen živil. Po prvi primerjavi so se nekatera živila celo pocenila.

Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času. Začetek kurilne sezone utegne ob aktualni energetski krizi izdati visok račun tudi pri kakovosti zraka in posledici, zdravju vseh nas. V številnih gospodinjstvih se bodo zaradi varčevanja to zimo izdatneje greli z lesom, ki morda ne bo ustrezno pripravljen, zaradi energetske revščine bo marsikdo kuril tudi smeti, to pa prinaša katastrofalne učinke na zrak. O vplivu onesnaženega zraka na zdravje, med drugim na astmo, zastrupitve, prezgodnje smrti in rojstva ter celo na povečanje števila srčnih zastojev. Sogovorniki: dr. Griša Močnik z inštituta Jožefa Stefana in Univerze v Novi Gorici; dr. Andreja Kukec z Medicinske fakultete v Ljubljani; Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje; mag. Tanja Bolte, Direktorat za okolje, in Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-gospodarski zbornici Slovenije. Zapiski: Prejšnja epizoda oddaje: Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva ARSO - kakovost zraka NIJZ - priporočila Magistrska naloga Mateja Mažiča: Kazalniki preživetja pri pacientih z zunanjebolnišničnim srčnim zastojem

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak. Članek Premešane karte cen energentov je na voljo na spletni strani Moje finance.  Sogovorniki:  Srečko Korber iz revije Moje finance;  dr. Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj;  dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in inštituta Jožefa Stefana, ki se strokovno med drugim posveča bremenu črnega ogljika v zraku;  Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec.  V oddaji smo predvsem potipali teren pred prihajajočo kurilno sezono, ki prinaša negotovost zaradi višanja cen energentov. Področje bomo z različnih vidikov spremljali še naprej, vabljeni, da svoja vprašanja in premisleke delite z nami na elektronskem naslovu val202@rtvslo.si. uredništvo Vala 202

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo? Cene izdelkov preverjamo v Avstriji in Italiji, v studiu pa se pogovarjamo s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin. Lahko trdimo, da so podražitve posledica energetske krize? Mislim, da bi hkrati z ukrepi za prehransko preskrbo Ministrstvo za kmetijstvo moralo začeti kampanjo o zmanjšanju zavržene hrane. Pomagali bi lahko tudi tako, da se hrano, ki ostaja na policah v trgovinah in restavracijah, na primeren način razdeli ljudem, ki jo potrebujejo. Breda Kutin

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili. Podatek, da ta hip nakup ni mogoč, ne drži. Res je, da imamo veliko povpraševanj po lesu za kurjavo in čakalna vrsta je kar dolga. Ampak po plačanem predračunu v roku dveh, treh tednov mi ta les dobavimo. Robi Saje, direktor sektorja za prodajo

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? Delo na domu, kadar narava dela seveda to sploh dopušča, je mnogim najljubša zapuščina epidemijskih časov. Kljub temu, da tako dela bistveno več ljudi, pa je pravno-formalno ureditev takega načina dela med delodajalcem in zaposlenim v praksi še vedno neenotno urejena. Kaj vse mora biti zapisano v pogodbi, kakšen nadzor sme imeti delodajalec in kako odziven mora biti delojemalec, kako je s stroški in kako s prevzemanjem odgovornosti, če pride do poškodb, smo med drugim vprašali direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk.

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? "Počasi bo tudi njih treba nehati ščititi, češ da ne znajo in ne zmorejo, in jasno povedati, da tega včasih nočejo," je na vprašanje, kako si razlagati, da ravnatelji v vsaj dveh primerih niso prijavili spolnega nadlegovanja na svoji šoli, povedala Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. "Ker je to za njih naporno, ker se je treba izpostaviti, in da obstajajo med nami ljudje, ki naj bi delali z ljudmi za njihovo dobro, a se niso pripravljeni osebno izpostaviti do te mere, da bi jim bilo rahlo neprijetno. Raje pustijo žrtve v položaju, v katerem trpijo spolno nasilje in zlorabo še naprej, kar je nesprejemljivo. V nevladnih organizacijah se s takimi zgodbami srečujemo zelo pogosto, pravzaprav večkrat kot pa s primeri, ko sistem dobro zaščiti otroka ali odraslo žrtev." Katja Zabukovec Kerin Aktualna afera z izpovedmi o spolnem nasilju v kulturniških krogih je znova opomnila, da je spolno nasilje obsežno in se dogaja v vseh družbenih sferah in starostnih skupinah, žrtve in priče pa največkrat o tem molčijo. Kako prekiniti molk in ustaviti zelo visoko toleranco do spolnega nasilja v naši družbi, so minuli teden govorili v oddaji Studio ob 17.00. Sogovorniki Tite Mayer so brez zadržkov opozarjali tako na odgovornost kot tudi na družbeni kontekst, v katerem so zelo različne oblike spolnega nasilja in predatorstva družbeno sprejemljive, dopustne, celo pričakovane. Kako se temu upreti in kako lahko vsakdo k temu pripomore? Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo;Neža Miklič iz Generalne policijske uprave;Iva Babič, gledališka igralka. V oddaji Studio ob 17.00 sta sodelovala tudi Nika Kovač, predsednica Inštituta 8. marec, kjer že nekaj mesecev spodbujajo k delitvi pričevanj o spolnem nasilju v akciji "Nisem prijavila", in pa Janez Cerar, duhovnik, ki je sam doživel spolno zlorabo, o njej spregovoril in se kljub močnemu uporu in sankcijam institucije neutrudno bori za vse žrtve spolnih zlorab v Cerkvi. Njegovo zgodbo ste lahko slišali tako v oddaji Nedeljski gost kot tudi v dveh oddajah Vroči mikrofon z naslovom Krik žrtev.

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje Nekoč, pred niti ne tako davnimi leti, smo plačevali z bankovci in kovanci. Potem je prišla doba udobja in smo račune poravnali s čeki, s karticami, z mobilniki in virtualnim denarjem – kakšno razkošje izbire … A gorje tistim, ki se plačevanju niso prilagodili povsem in nimajo pri roki vsega, kar nam prijazno vsiljuje finančni sektor. Nekje ne sprejemajo gotovine, spet drugje ne marajo kartic. Nekje si lahko pomagamo z bankomati, drugje samo z avtomati ATM, kjer je dvig dražji. Če se banka tako odloči, nam ponekod ne omogoča dviga desetih evrov iz bankomata, čeprav imamo tik pred plačo na računu še 19,99 evra. Bomo morali v vse hujši zmedi pri plačevanju najprej vsi postati Mice Kovačeve, da se ne bo vse urejalo mimo nas?

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati. Vroči mikrofon je kratek povzetek epizod serije Živi in pusti živeti, v kateri številni sogovorniki Tatjane Pirc pripovedujejo o sovraštvu in nestrpnosti, ki krhata in zastrupljata našo družbo, poglobljeno pa obravnavamo sovraštvo do tujcev, istospolno usmerjenih in versko nestrpnost. Vse epizode nanizanke o nestrpnosti najdete v podkastu Zgodbe. 1. Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno  2. Živi in pusti živeti: Andreja Lapuh in Roman Kuhar o homofobiji in pravici do ljubezni, partnerstva in starševstva  3. Živi in pusti živeti: Nestrpnost do tujcev  4. Živi in pusti živeti: Verska nestrpnost 

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet. Gosta Vročega mikrofona: Izredni profesor dr. Marko Lovec s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Miha Lampreht z zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve.

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci. Če gasilci ne bodo pogasili požara, bomo rekli, da niso dobro opravili svojega dela. Kje točno niso dobro opravili svojega dela? Ne v gašenju požara, temveč pri komunikaciji s tistimi, ki so težave pravzaprav ustvarili. To je odgovornost, ki jo gasilska služba ima. Če ne iščete informacij pri znanstvenikih in inženirjih, ne morete pravilno oceniti tveganja. In če se kot gasilec pri svojem delu ne zavedam tveganja, potem si zatiskam oči pred svojo lastno odgovornostjo. José Torero Torero je raziskovalno kariero začel s projektom požarne varnosti za mednarodno vesoljsko postajo, napisal je več kot 250 raziskovalnih člankov in sodeloval pri razvoju številnih protipožarnih sistemov in metod njihovega načrtovanja, ki se uporabljajo po vsem svetu. Je predstojnik katedre za gradbeništvo, okolje in geotehniko univerze v Londonu in čeprav je strokovnjak za požarno varnost stavb, se pred predavanjem na Igu seveda ni mogel izogniti komentarju o požarih, ki so pred kratkim divjali tudi v Sloveniji.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? Nikola Kovačević je beograjski pravnik, ki pomaga beguncem, pa tudi drugim ljudem, ki so bili žrtve mučenja ali policijskega nasilja. Že kot mladi pravnik je na ustavnem sodišču dokazal, da je v enem od srbskih zaporov prišlo do mučenja. V zadnjem obdobju v Srbijo prihaja veliko beguncev iz Burundija, saj je Burundi v zameno za režim brez vizuma umaknil priznanje Kosova. "Govoril sem na primer z bratranci prejšnjega podpredsednika Burundija. Šli so naprej proti Evropi. Razložili so mi, da so Tutsiji bili bogata manjšina, ki so jo belgijski kolonialisti privilegirali. Imeli so zemljo, hiše, živino, oblast, policijo in vojsko. Dolgo so zatirali Hutujce. Potem pa se je to spremenilo in zdaj so Hutujci glavni. Prišlo je do tega, čemur Tutsiji pravijo zgodovinski revizionizem, Hutujci pa poprava zgodovinskih krivic. S tem, kar se dogaja v Burundiju, lahko brez težav potegnemo vzporednice z našim post konfliktnim prostorom nekdanje Jugoslavije. Kdo je koga in kdaj."

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu V državah nekdanje Jugoslavije se močno širijo pojavi, kot so nacionalizem, rasizem, šovinizem, ksenofobija, populizem. Na festivalu Krokodil v Beogradu se temu upirajo s književnostjo. Povezujejo različne literarne glasove v regiji, med njimi tudi pisatelje, ki se šele uveljavljajo, in prevajalce platforme Cela. Drugi se pri svojem, pogosto podcenjenem delu srečujejo z različnimi izzivi, na primer kako prevesti besedo kravatar. V reportaži s festivala, ki ne sprejema pasivnosti in letargije in v prostoru, prežetem s sovražnostjo, buri duhove, tudi o tem, kako književnost odpira poglede na drugačno prihodnost.

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva. Pri nas smo po številu gasilcev na število prebivalcev vodilni na svetu, več kot 160.000 prostovoljnih gasilcev in gasilk, med njimi je 50.000 operativcev, je združenih v 1341 prostovoljnih gasilskih društev. Ta pa so razdeljena v različne kategorije od prve do sedme, vse občine pa morajo imeti tudi osrednjo enoto. "Prostovoljna gasilska društva se financirajo izključno z občinskim denarjem, država ne da nič. Kolikor občina da za gasilce, toliko sredstev se razdeli med društva in to zadostuje za osnovno delovanje društva. Pomemben je župan, koliko je naklonjen gasilcem." Tomaž Šen, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec "Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. Za financiranje so odgovorni občine in sama gasilska društva, Gasilska zveza pri tem nima nič, razen da predpisuje. Vedno se šalim, da po eni strani sta policija in vojska v pristojnosti države, država predpiše uniforme, predpiše vozila in to tudi zagotovi. Gasilska zveza predpiše, kupiti mora pa občina," pojasnjuje Bojan Špiler, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško. "Gasilska zveza ni tista, ki bi financirala direktno društva, saj je to lokalna skupnost, je pa res, da je Gasilska zveza vez med društvom, med operativnim gasilcem in državo, tam, kjer dejansko je denar." Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin? Pri nas je vsaj zadnjih 20 let dojenje od prvega dne otrokovega življenja vsaj deklarativno močno spodbujano, a izkušnje mladih mamic, kako to poteka v praksi, so zelo različne. Sploh tiste, ki se z dojenjem prvič srečujejo, lahko zmedejo kontradiktorni nasveti, ki jih dobivajo od medicinskega osebja, starejših sorodnic, prijateljic, različnih forumov in spletnih skupin. Ob svetovnem dnevu dojenja nas med drugim zanima, kakšno spodbudo, podporo in dejansko pomoč so mlade mame lahko dobile v času, ko so bile zdravstvene ustanove težko dostopne in so bili zelo omejeni tudi družinski in prijateljski stiki, ki so včasih odločilni dejavnik podpore doječim mamam?  Prva stopnja je, da se poklic in opravilo vsaj priznata. Po moji idealni predstavi bi morala imeti vsaka institucija, v kateri se srečujejo doječe matere in zdravstveno osebje, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni. prim. Andreja Tekauc Golob Gostji: – prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, s kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor, – Alenka Benedik, dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje in članica La Leche League Slovenija.

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite. Sogovorniki:  Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije;  Darko But, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje;  Aleksander Špacapan, pilot letala Air Tractor;  Janez Lenarčič, Evropski komisar za krizno upravljanje. 

Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan. Od januarja 2022 je nova varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marica Uršič Zupan. V nekaj mesecih je obravnavala rekordno število odzivov. Katere so najpogostejše pripombe, kakšna so njena prva opažanja, kako dogajanje znotraj in zunaj RTV vpliva na pravice naročnikov?   Dokler ima avtor intervjuja pravico, da si izbere svojega intervjuvanca in ga napove uredniku, ki je drugače misleč, ampak mu intervjuja ne prepreči, je to zame dokaz, da je avtonomija v uredništvu živa.  

Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet? Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da bodo postali prevladujoči način mobilnosti v mestih? Gosta Špele Novak sta na našem Prvem programu Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus in dr. Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Slednji ima tudi praktične izkušnje in razmisleke povezane z urbanim kolesarjenjem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon? Pri iskanju odgovorov pomagajo:Gregor Vertačnik, klimatolog na Agenciji za okolje,Zack Labe podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,Matjaž Ličer, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,Luciana Gatti, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd. Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj. Zack Labe Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi? Luciana Gatti

Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?

Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti? "Če bi imel pravico odstraniti plakate, bi jih z lahkoto izločil približno 60 odstotkov. Dobri plakati namreč prihajajo le v valovih. Dober plakat pa je tisti, ki vsebuje del določenega intelekta." – Tomaž Drozg, direktor podjetja TAM - TAM   "Te stvari so postale krajina brez presledkov, brez nekega ritma in kontrastov. Ravno to je eden izmed razlogov, zakaj sem proti vizualnemu onesnaževanju. Ker mestu ne pusti več unikatnih karakteristik. In to me zelo moti." – Gašper Uršič, grafični oblikovalec   "Več ko je tega, manj je dejansko vidno. Okoli nas bodo samo še prazne podobe, videli jih pa ne bomo. Človek ni več pozoren na to, kar ga obdaja. Boljše bi bilo, če bi si prizadevali za kreativnost. Da te oglas pritegne do te mere, da o njem dejansko nekaj razmišljaš, ne le da vidiš, da je nekaj -30%." – Arjan Pregl, likovni umetnik   "Javnost se bo morala zelo močno vplesti. Ozaveščanja ni nikoli preveč. Treba bo zarezati od zgoraj navzdol in v družbi sprejeti neki konsenz. Treba je narediti načrt, kako se bo vse to dogajalo, predvsem pa, da bo izvedljivo." – Zaš Brezar, krajinski arhitekt    

Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.

Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije, zato moramo biti ponosni antifašisti, poudarja nekdanji dopisnik BBC-ja Paul MasonPaul Mason je avtor knjige Kako zaustaviti fašizem in nekdanji novinar in voditelj britanskega BBC-ja. Pravi, da je 20. stoletje pokazalo, kaj se zgodi, ko milijoni prevzamejo fašističen način razmišljanja. V svoji knjigi piše o fašistoidnih gibanjih, ki po njegovem organizacijsko niso tako velika kot v 20. stoletju, a nevarnejša. Z njim se je v Berlinu pogovarjala naša dopisnica Polona Fijavž. "Desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem so na vrsti mediji in s tem početjem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. Poglejte Viktorja Orbana, to je storil on."

Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živihLeta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek ter fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev. To je knjiga o svetu, ki mu je samoumevno, da iztreblja tiste, ki jih nima za sebi enake Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. "Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. "To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih," opozori Maja Prijatelj Videmšek.  "Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom." – Boštjan Videmšek Nočeva poudarjati tega, da je lahko znanost rešitev za vse naše težave Iniciativa Biorescue, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom. "S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti." – Maja Prijatelj Videmšek      

Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.Barnahus oziroma Hiša za otroke je varen prostor za obravnavo in pomoč travmatiziranim otrokom po islandskem modeluPo prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. "Naloge Hiše za otroke so poleg tega, da otrok dobi ustrezno izpeljan forenzični intervju in po potrebi zdravniški pregled, tudi, da jim ponudimo psihosocialno pomoč. Ta obravnava naj bi trajala do šest mesecev, lahko tudi več, dokler se otroka ne vključi v sistem, ki ga v državi imamo. Želimo si, da otrok dobi celovito in celostno pomoč." – direktorica Hiše za otroke Simona Mikec

Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.O nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo BednašNaraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka:"Pri določenih živinorejskih izdelkih, tudi pri žitaricah in mleku, je Slovenija kar visoko samooskrbna. Kar zadeva pa sadja in zelenjave, je pa ta raven samooskrbe precej nizka, zlasti pri sadju." "Menim, da v EU ni nevarnosti, da bi visoka raven dolga pripeljala na rob solventnosti. Gre za skupnost in podporo skupne monetarne politike." - Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj

Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena. Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj, ali smo vključujoča družbaInštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.  "Odnos do priseljencev, ki so že v Sloveniji, ni pretirano pozitiven." – dr. Romana Bešter, Inštitut za narodnostna vprašanja Slovenija je za zdaj še vedno tranzitna država. "Ta hip se ukvarjamo s pomanjkanjem zmogljivosti. Tudi azilni dom je zelo zaseden. Treba bo iskati prostore tudi za prosilce za mednarodno zaščito," pove Sonja Gole Ašanin z Urada za oskrbo in integracijo migrantov. "Vsi neukrajinski begunci vam bodo povedali enako. Obstajajo dvojni standardi. Popolnoma podpiramo ukrajinske begunce, saj razumemo, kaj doživljajo. Ko si prisiljen zapustiti svoj dom, svoje bližnje, vse, kar si imel, samo zato, da bi preživel, da bi pobegnil pred bombami, je izjemno težko. Jaz to razumem. Ne razumem pa, zakaj smo nekateri obravnavani slabše. Vsi smo ljudje in bi nas morali obravnavati kot ljudi." – Wafaa Alburai iz Gaze Preostale sogovornice: profesorica Sayako Osanami Törngren z univerze Malmö na Švedskem, raziskovalka na ZRC SAZU doktorica Jovana Mihajlović Trbovc, migrantka Marta Rychlewski iz Poljske.

"Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalcev RTV Slovenija pojasnjujemo, kaj sledi …V studio smo povabili Heleno Milinković, novinarko, predsednico novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, ki vodi stavkovni odbor, in Alenko Potočnik, predsednico Sindikata novinarjev Slovenije. "Čeprav je stavka težka stvar, je bila praznična. V informativnem programu je bil včeraj po vsem tem pritisku, mobingih, mesecih mučenj in diskvalifikacij dan veselja. Zavzemanje za kakovostno delo in profesionalne standarde niso le besede, ampak tudi dejanja." – Helena Milinković "Pogajanja se še niso začela. Ker smo po dveh srečanjih z generalnim direktorjem še vedno pri usklajevanju poslovnika, pri osnovnih pravilih, na kakšen način se bomo pogajali, kdo bo skliceval sestanke ... itd. Ne vemo pa še, ali se bomo dejansko pogajali." – Alenka Potočnik

Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike. Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti. Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike. "Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem." - dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Degradacija preti milijonom kavdratnih kilometrov tal po svetu Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal objavili poročilo, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu. "Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " - Joseph Barron Orr, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal V Sloveniji narašča okoljski kriminal Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete. "Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - Tadej Hiti, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."

Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?Ukrepov za popravo škode ni bilo, molčala sta tako ministrstvo kot večina strokovne javnosti, močno so zmanjšana tudi sredstva. Otroci so žrtev ukrepov, a nimajo zagovornika in očitno jih razumemo le še kot strošek"Pridelali smo za kakšnih 15 povprečnih šol otrok, ki imajo na novo razvito debelost, kar 37 odstotkov več otrok ima porast teže glede na število debelih leta 2019. Zveni grozljivo, a otroci so se v času korone ustavili oz. smo jih ustavili. Postali so žrtev ukrepov in v imenu gospodarstva in vsega preostalega postavili na stran," je jasen vodja programa Slofit, izr. prof. dr. Gregor Starc. "Gibalna učinkovitost otrok je v letu 2020 padla za 17 odstotkov. Če vam povem, da nam je pred tem v desetih letih uspelo izboljšati gibalno sposobnost za deset odstotkov, potem veste, kako velika stvar se je zgodila. V enem letu smo padli za več, kot smo napredovali v desetletju. Če ne bomo ukrepali, vsi ti otroci nimajo več časa, da bi se stvar popravila. In do zdaj nismo naredili ničesar!" V poklicnih šolah je stanje zagotovo še bolj katastrofalno, a podatkov ne dobivamo Medtem ko podatki o osnovnošolcih v sistem nemoteno pritekajo že polna štiri desetletja, za srednje šole, predvsem zaradi odločitev nekaterih ravnateljev, nimamo celovitih podatkov. A predvsem v poklicnih šolah, sploh v dveletnih in triletnih programih, je stanje zagotovo neprimerljivo slabše kot v gimnazijah: "Razslojili smo se, poteka negativna selekcija in glede na to, da je bilo stanje v poklicnih programih že pred korono na katastrofalno nizki ravni, glede na to, da so bili fantje na ravni, ki ni dosegala gimnazijk, je tudi zdaj položaj zelo verjetno katastrofalen. Ti otroci, ki bodo morali opravljati fizična dela, bodo strašansko neučinkoviti, verjetno bo veliko bolniških odsotnosti in njihova delovna učinkovitost bo na zares nizki ravni, dodana vrednost njihovega dela pa nikakršna." Slabši šolski uspeh zaradi pridobljene počasnosti? A tudi za otroke, ki ne bodo delali pretežno fizično, je gibanje pomembno za kognitiven razvoj in za učinkovitejše učenje: "Gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, ožiljenje, razvoj nevronov in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru. Vidimo, da so počasnejši, vidimo, da počasneje berejo, pišejo, razumejo. Zato predvidevam, da bodo že letos učni uspehi na precej nižji ravni kot lani tudi zato, ker učencem ne bo uspelo rešiti testov do konca. Pozivam učitelje, naj pogledajo, ali so ocene slabše zato, ker otroci ne znajo, ali zato, ker jim zmanjka časa. Predvidevam, da predvsem slednje." Veliko otrok se ni vrnilo na treninge Ne le, da so se zaradi omejitev in šolanja na domu gibali manj v šolah, tudi rekreacija in treningi v klubih in društvih niso na predkoronski ravni: "Veliko otrok se ni vrnilo na treninge. Že prej ni treniralo veliko otrok staršev, ki tega niso zmogli plačati. Veliko otrok se ni vrnilo, ker so našli nov način življenja, ki je sedeč, kar je veliko bolj udobno. Nimamo sicer podatkov, a imamo precej slabe obete, tudi zaradi 'socialnih škarij', ko so se starši zaradi epidemije znašli v finančni in socialni stiski in so morali odpovedati treninge." Na pobudo iz leta 2020, ko so na Slofitu pozvali tudi k subvencioniranju športnih dejavnosti po zgledu subvencioniranja prehrane otrok, ni bilo odziva: "Nobenega odziva nismo dobili, ministrstvo (MIZŠ) je molčalo, sprejet ni bil niti en ukrep, ki bi vsaj problematiziral kar koli od tega, tudi na Odboru za izobraževanje v državnem zboru so gladko zavrnili kakršne koli ukrepe na tem področju, tako da imamo zelo slab občutek in se nam zdi, da smo otroke izdali." Manj denarja in oglušujoč strokovni molk Nespodbuden je tudi podatek, da je tudi za Letni program športa iz leta v leto namenjenega manj denarja: leta 2020 ga je bilo 1,3 milijona, letos le še nekaj manj kot 0,5 milijona evrov: "Ta rek, da so otroci naše največje bogastvo, ne velja več. Mi vanje nismo pripravljeni vlagati, postali so nam strošek. Najbolj hudo je, da je to postalo samoumevno. Otroci nimajo nikogar, niti enega zagovornika na državni ravni, ne morejo stavkati, nimajo protestov. In ker so tiho in nimajo glasu, se nihče ne briga zanje, starši pa tudi očitno samo čakamo nekega novega mesijo, da bo potegnil vlak naprej." Vse to se je lahko zgodilo tudi zaradi strokovnega molka strokovnjakov in znanstvenikov. Sodelavci Slofita oz. ljubljanske Fakultete za šport so bili med redkimi, ki so že po prvem valu na ta problem opozorili ostro, odločno in brez sprenevedanja: "Bili smo prvi, ki smo začeli opozarjati na to, in bilo nam je precej neprijetno, ko se ostale stroke niso nič odzvale. Ko so nekateri govorili celo nasprotno. Ne vem, kaj je bil vzrok, ali so se ljudje bali spregovoriti ali je šlo za to, da nimajo podatkov, kot jih imamo mi, in so bili raje tiho. Nekateri so bili tiho zaradi političnih ali drugih razlogov, nekatere je bilo strah, saj so čutili pritiske. Tudi mi smo jih čutili." Edina rešitev je čim prej (vsaj) uro športa na dan "Takoj bi bilo treba znova oživiti program Zdrav življenjski slog, zagotoviti sredstva za vadbene skupine v šolah, ki bodo zagotavljale uro športa na dan. To je prva stopnica do tega, da se zagotovi sistemsko ura športa na dan. Na ta način bi naredili največjo korist za šolski sistem in na ta način bi se izboljšala uspešnost otrok pri vseh predmetih, ne le pri gibalnem razvoju." Izjemna dragocenost športno-vzgojnega kartona Športno-vzgojni karton, ki je prav letos star 40 let, je tako rekoč edinstven v evropskem ali celo svetovnem merilu, kar se je še posebej pokazalo zdaj, ko je treba s pridobivanjem podatkov preverjati, kako so otroci nazadovali. V tujini imajo s tem bistveno večje težave prav zato, ker meritev na tak način sistemsko ne zbirajo, sploh pa ne v tako dolgem časovnem obdobju. Zato še ne vemo, kaj se je z otroki dogajalo drugod in kako primerljivi so slovenski rezultati s podatki drugih držav. Program Slofit, katerega del je ta karton, je zato še posebej dragocen. In čeprav je prvenstveno namenjen otrokom, je del dejavnosti namenjen tudi odraslim. Prek aplikacije lahko odrasli spremljajo svoje telesne zmogljivosti, meritve pa občasno izvajajo na različnih koncih države. Prve naslednje so 7. junija na ljubljanski fakulteti za šport. Več pa TUKAJ.

Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostjeEvropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Celotni oddaji lahko prisluhnete TUKAJ. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo ZalaznikŽe v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič svetovno nordijsko prvenstvo. Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Zalaznik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. "Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu." A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost? "Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."

Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor. Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje." Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah." Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.O sistemskih vzrokih za težave gradbenih delavcev iz tujine z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalniceKadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? "Očitno je, da se dogaja velik boj za kadre. To pomeni, da se praska po kadrovskih bazenih. Spomnim se, da je bila pred nekaj leti debata o tem, da bi sklenili sporazum o zaposlovanju, kot sta recimo med Slovenijo in Bosno ter Slovenijo in Srbijo, tudi z drugimi državami, recimo tudi z Ukrajino ali Moldavijo. Vidi se praskanje kadrovskih bazenov geografsko proti vzhodu," pove Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Iz delovne zakonodaje bi poudaril zadevo, in sicer delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni dela pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur." Tempo delavcev, ki jih gradbeni konglomerati pošiljajo po svetu, da delajo na velikih infrastrukturnih projektih, je skrb vzbujajoč. "Predstavljajte si, kaj bo z njimi, ko bodo stari 35, 40 let. No, potem tudi tukaj logika odpove." Kje smo v korelaciji s tem, kar se je pred več kot desetletjem dogajalo v Vegradu, SCT-ju in tako naprej? Ko so bila še velika slovenska podjetja, ki so izkoriščala tujo delovno silo? "Vračamo se nazaj. Nikjer nismo napredovali. Mogoče smo za kakšno podjetje naredili lepšo piarovsko akcijo, je pa res, da takrat je bila to domača izkoriščevalska mreža, zdaj imamo pa konzorcije, v katere so različno vključena tudi tuja podjetja. Mogoče se je razpršenost kapitala povečala, poslovni model in načini izkoriščanja pa so ostali isti." O razmerah turških delavcev pri nas smo že poročali. Prisluhnite tukaj.

Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez mejaSlovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo "problematičnih". Izgubila je 18 mest. S 36 je padla na 54 mestoNova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja Razloge za padec Slovenije pri Novinarjih brez meja vidijo v tem, da je politično okolje ocenjeno precej nizko, če ga primerjajo z drugimi kazalci. "To je tudi rezultat verbalnih napadov Janeza Janše na novinarje ter politične moči, da bi nadzoroval javne medije skozi financiranje ali nastavljanje sebi zvestih ljudi v nadzorovalna telesa teh medijev. Kakor koli, najslabši kazalec za Slovenijo je ekonomski. Na neki način je to rezultat vodenja gospoda Janše, saj vemo, da je bilo financiranje Slovenske tiskovne agencije blokirano kar nekaj mesecev zaradi političnih razlogov. Tukaj so potem še drugi problemi, kot sta razporejanje javnih sredstev in oglaševanje v medijih, ki ni transparentno in pošteno. Ter nenazadnje - še vedno je v ekonomskem kontekstu opaziti pomanjkanje transparentnosti lastništva zasebnih medijev." KOMENTAR: Dan, ko je Slovenija zdrsnila med problematične države Novinarji brez meja opozarjajo tudi, da se v Sloveniji spoprijemamo še s tako imenovanimi slapp tožbami in tudi s fizičnimi napadi na novinarje, ki so jih doživeli predvsem na protestih proti ukrepom zaradi epidemije. Najvišjo oceno pa je Slovenija prejela pri kazalcu kulturno-družbenih razmer. "Res smo bili zgroženi nad blokiranjem financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije. Ter tudi pri imenovanju vlade Janeza Janše v Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija, vse to samo s ciljem pridobitve političnega nadzora nad javnim medijem. Moram pa reči, da se je slovenska družba izjemno uspešno odzvala z akcijo zbiranja donacij za STA. Kar pomeni, da Slovence skrbi za svobodo medijev ter razmere v javnih medijih." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja

Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.Ob dnevu upora proti okupatorju: Pogovor z zgodovinarjem in sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino dr. Markom ZajcemOb dnevu upora proti okupatorju se o pomembnosti zgodovine in vlogi same zgodovinopisne stroke pri nas pogovarjamo z zgodovinarjem dr. Markom Zajcem, sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost, v zadnjih letih pa se je osredotočil na drugo polovico 20. stoletja. Koliko zgodovine pa še je v slovenski zgodovini? "Zgodovine je zmeraj enako. V zadnjem času preučujem 80. leta, sem sem padel iz 19. stoletja, vmes sem se ustavil med obema vojnama. Poznamo več zgodovin. Jaz skušam govoriti s stališča odprte, mednarodne, akademske zgodovine, kjer poskušamo biti zelo analitični in teoretski. Po drugi strani je lahko zgodovina tudi pošast, veda mrtvih, ki muči žive. Ta zgodovina tukaj obstaja, jo vidimo tudi v Evropi. Vemo, da je v Evropi vojna. Proti tej zgodovini pa se mora akademsko zgodovinopisje boriti. Duhovi preteklosti so lahko videti povsem nenevarno, v kakšnem kotu visi kakšen duh, ampak potem se lahko ta duh povampiri v zombija." Preden smo današnji praznik poimenovali kot dan upora proti okupatorju, se je imenoval še dan OF in dan boja proti okupatorju. Brez tega praznika ne bi bil mogoč noben državotvoren praznik. "Zelo dobro je, da je ta praznik, ne glede na te transformacije, obstal, da se je obdržal, to vidim kot eno pozitivno stvar, kajti brez upora, tudi tistega, kar bi lahko rekli patriotizem, ni. Po mojem mnenju smo lahko patriotski samo s kritiko in pa mogoče tudi z uporom."  

Sociološka analiza volitev s sociologinjo prof. dr. Milico Antić Gaber.Sociološka analiza volitev s sociologinjo dr. Milico Antić GaberNedeljske volitve, na katerih se je v državni zbor uvrstilo pet parlamentarnih strank, še kar odmevajo pri nas in tudi v tujini. "Največja zmaga za liberalno demokracijo ta teden niso bile volitve v Franciji," je na primer naslov obsežnega komentarja slovenskih volitev, objavljenega v časniku The Washington Post. Ustanovna seja novega državnega zbora bo 13. maja, nekaj pasti pa je tudi v dejstvu, da je od 88 še trenutnih poslancev bilo vnovič izvoljenih le 28. O minulih volitvah smo se pogovarjali z redno profesorico na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Milico Antić Gaber. Tudi o tem, da bo v novem sklicu parlamenta največ poslank v zgodovini slovenske države, pa o tem, kaj rezultat volitev pove o nas in naši državi. "Rezultati volitev kažejo, da se je volilno telo večinsko odločilo proti načinu vodenja politike, ki jo je v zadnjem času izvajal predsednik vlade. Takšna politika je v civilni družbi aktivirala izjemno velik volilni potencial, ki se je potem tudi udeležil volitev. /.../ Visoka udeležba na volitvah na neki način navdaja z upanjem, da ni še vse zamujeno, kar zadeva politiko. Da ljudje v tako velikem deležu ne mislijo, da je v politiki samo slabo, da so vsi enaki, ampak da z njihovo aktivacijo lahko naredimo korak v bolj sprejemljivo politiko."

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport Luka Stainer o slovenskem športu. "Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno." Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. Metod Ropret je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti. "Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače." Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.

Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.O katerih področjih bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najnujnejši, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo?Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Znanstveniki, številni mladi in naravovarstveniki so glede prihodnosti precej bolj zaskrbljeni in pesimistični kot programi strank, saj dobro vedo, kakšni izzivi so pred nami in na kakšen način smo se jih lotevali oziroma odrivali ob rob, do zdaj. Pred mikrofon smo jih povabili za oceno predvolilne kampanje in programov strank. "Realnost je takšna, da Eko sklad poka po šivih, ker nima dovolj kadra, da bi sprocesiral vsa povpraševanja, zmanjkalo mu je sredstev za spodbujanje sončnih elektrarn. Klavrno stanje je tudi na distribucijskem omrežju, ki že danes onemogoča večji priklop sončnih elektrarn. To je posledica odsotnosti politike oziroma odsotnost konsistence politik na tem področju." – Andrej Gnezda iz Umanotere "Vsem političnim strankam smo poslali 138 zahtev, ki smo jih pripravili pri iniciativi Glas ljudstva. Zdi se nam, da volivci in volivke morajo poznati stališča vseh strank, da lahko informirano odidejo na volišče. Žal se vse stranke niso odzvale." – Gaja Brecelj iz Umanotere "Pri okoljski krizi se pogosto poudarja pomen podnebnih sprememb, ki so seveda ene izmed najpomembnejših izzivov današnjega časa. Ampak ne smemo jih reševati mimo krize biotske raznovrstnosti." – Miha Mikelj, član Mladih za podnebno pravičnost "Zdi se mi, da smo v globokem stanju zanikanja, da problem dejansko ne obstaja, da se ga da rešiti z nekaj manjšimi pozelenitvami. Obstaja velika disonanca med tem, kar govori znanost, in med tem, kako politiki razumejo problem." – Aljoša Slameršak, klimatolog in ekonomist

Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.Izraz astroturfing izhaja iz uradnega poimenovanja prve vrste umetne trave. Nastal je kot nasprotje nečesa, kar izhaja iz posameznikov in se potem oblikuje v skupine ter deluje kot civilna družba.Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družabnih omrežjih. O tem, kakšno je zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja delovati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer so več mesecev preiskovali lažne profile na Twitterju in svoje ugotovitve predstavili v seriji podkastov Lažne realnosti. "Gre za koordinirano politično delovanje z namenom utišanja državljanov, da nehajo izražati svoja politična stališča, tudi v strahu pred tem, da bodo potem deležni zmerjanja in napadov na internetu. Ne gre samo za promocijo določenih idej, ampak tudi za to, da ljudi odvrneš od javnega ali političnega delovanja." – Lenart J. Kučić Večja dostopnost podatkov in strožja politika suspendiranja profilov pa sta tudi razloga, da so se pri spletnem mediju Pod črto v preiskavi osredotočili na omrežje Twitter. In ne, ker se neavtentični profili ne bi pojavljali tudi na Facebooku ali drugih omrežjih. "Astroturfing je umetna tvorba, ki hoče dajati občutek, da gre za posameznike, ki avtonomno delujejo in se potem mogoče posledično zaradi podobnih interesov lahko povežejo skupaj. Lahko obstaja v digitalnem okolju in v dejanskem svetu." – Taja Topolovec Zakaj je pomembno, da to počne javnosti neznan profil in ne izpostavljen politik? "To je glavno bistvo astroturfinga, da se ustvari videz avtentičnosti, tako kot glas ljustva, glas povprečnega človeka. Mi bolj verjamemo in smo naklonjeni osebam, ki so tako kot mi povprečni ljudje, ne pa politiki, ki imajo za to politične interese." – Tadej Štrok, inštitut Danes je nov dan Priporočamo še podkast Odbita do bita o astroturfingu. Poslušajte tukaj.

V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?Aktualne razmere so alarmantne in skrb vzbujajoče, rešitev pa še zdaleč ni lahkaV predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130.000 ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200.000 žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih? "Če govorimo o kratkoročnih rešitvah, bo potrebna reorganizacija dela, na neki način bo treba urediti prenos kompetenc in partnerstvo med zdravnikom in bolnikom." – direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič

Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.O ključnih finančnih izzivih smo se pogovarjali s prof. dr. Mojmirjem MrakomVišje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale spoprijeti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti, doktorjem Mojmirjem Mrakom: "Slovenija pelje precej tvegane javne finance. Ta kriza pa bo pokazala, da je res tako." "Evropa bo od zdaj naprej drugačna. V 90. letih smo se od delitve na vzhod in zahod poslovili, je pa dejstvo, da se vzpostavlja nova delitev, ki ni samo evropska, ampak svetovna ureditev. /.../ Svet se krha. To pa je posledica dveh stvari – pospešen proces globalizacije in to, da se dominantna vloga Amerike v svetu manjša. Nastala je cela vrsta močnih, razvijajočih se držav, ki so novi poli gospodarske, pa tudi politične moči. Kitajska, Brazilija in tudi Južna Afrika ... Nobena od teh treh držav ni jasno obsodila, kar se je zgodilo med Rusijo in Ukrajino. Enako velja za Indijo. To pa kaže, da vse te države na neki način držijo odprt prostor, ker očitno ima vsaka izmed njih neko svojo 'Ukrajino'."

Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc. Bodo volitve svobodne in poštene, v kakšnem položaju je Viktor Orban in kako bo to vplivalo na Slovenijo?Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidesz Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje med ukrajinsko krizo in dvoličnim odnosom z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Česa se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Sogovorniki: Dr. András Lánczi, Oddelek za politične študije univerze Corvinus, Lorant Győri, geopolitični analitik pri raziskovalnem inštitutu Political Capital, Peter Marki-Zay, vodja združene madžarske opozicije, župan mesta Hódmezővásárhely, Luka Lisjak Gabrijelčič, politični analitik in raziskovalec na Srednjeevropski univerzi CEU, Nikolaj iz mesta Vásárosnamény na vzhodu Madžarske, Balazs Dvorasko, Konferederacija sindikatov javnih uskužbencev, Istvan, študent komunikologije in medijev na univerzi Corvinus.

Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela. "Pomembno je poudariti, da javni mediji nikoli niso bili zares neodvisni, politika je imela nanje vedno precej vpliva. S to razliko, da je prej tovrstne dogovore sklepalo več strank. Kar se je spremenilo z letom 2010, je, da ima vpliv nanje samo ena stranka in to vladajoča stranka Fidesz. Danes ti mediji le govorijo v imenu vlade in širijo vladno propagadno. Na to ne opozarjajo samo organizacije za zaščito novinarjev, ampak v več poročilih o izvedbi volitev na Madžarskem tudi Svet Evrope  ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ugotovili so, da v medijih opozicijski glasovi ne dobijo dovolj programskega časa. Zdaj smo denimo v času predvolilne kampanje: glavi opozicijski kandidat Peter Marki-Zay je imel nedavno na državni televiziji na voljo pet minut. Namenoma pravim državna in ne javna televizija, ker služi izključno trenutni oblasti." – Attila Mong, madžarski preiskovalni novinar in član odbora za zaščito novinarjev "Uredniški steber, ki je tukaj dvajset ali trideset let, se je naučil molčati in igrati po novih pravilih. Mislijo, da je to novinarstvo. Da ima tisti, ki je predsednik, tudi pravico urednikovati. Nimajo etičnih zadržkov in mislijo, da imajo prav. Pravzaprav mislijo, da smo bedaki mi, da smo aktivisti, morda opozicijski plačanci, kar so očitali meni, ker nismo dovolili, da nam urednikujejo kompromitirani ljudje." – Milica Kravić Aksamit, novinarka iz Srbije "Največja težava je, da so tisti, ki se ne uklonijo željam vladajoče stranke, umaknjeni na stran. Vsak medij bi moral izkoristiti kvalitete in potenciale vseh zaposlenih. Zdaj se to ne dogaja, čeprav bi se moralo." – Maja Sever, novinarka pri hrvaški televiziji "Vse politične stranke v Grčiji so namreč prepričane, da s tem, ko nadzorujejo javno televizijo, nadzorujejo tudi misli ljudi. To, kot veste, seveda ni res. A kakor koli, ker novinarjev s televizije ne morejo preprosto odpustiti, jih prisilijo, da delajo za radio. Zato lahko tam v primerjavi s televizijo slišimo številne alternativne glasove, medtem ko je televizija pod popolnim vladnim nadzorom." – George Pleios, z oddelka za Komunikacije in medijske študije univerze v Atenah Oddajo so pripravile Špela Kožar, Maja Ava Žiberna in Jana Vidic.

Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem. Pogovor o dezinstitucionalizaciji z dr. Andrejo Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo in dr. Vitom Flakerjem s Fakultete za socialno delo Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj, ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. Dr. Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo in dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo sta kritična tudi tega, kako naj bi se zgodila dezinstitucionalizacija v Dutovljah. "Dobro je, da so porabili denar za graditev, vendar so narobe umestili stanovanja na eno lokacijo, namesto da bi jih razpršili. Pojavil se je odpor prebivalcev in tudi če se ne bi, je to, da živi na kupu 20 ljudi, bolje, kot da bi jih 100, ampak še vedno je to segregacija." – dr. Vito Flaker Andreja Rafaelič meni, da je medijski prikaz tega, kar se dogaja, včasih zelo pristranski: "Je odraz izključevanja ljudi z ranimi nalepkami v zadnjih sto let. Skupnost je prestrašena, kdo zdaj prihaja, kdo so ti ljudje, ki so toliko časa bili nekje izključeni in zaprti. To, da so v ustanovi, jim daje dodaten argument, da gre za neke ljudi, ki so nevarni, ki lahko prestrašijo njihove otroke in kalijo javni red in mir. Glavni način, kako to preprečiti, je, da se ljudje čim prej preselijo ven v Divačo, da čim prej tam zaživijo, da se spoznajo, da vzpostavijo medsosedske odnose." "Česa se ljudje bojijo? Kdo bi se bal starih ljudi? Kdo bi se bal nemočnih ljudi, ljudi na vozičkih itn. Ni nobenega razloga za strah. Razlog za strah je to, kako jih obravnavamo. Dobili so status stvari, odloženih v neki predal, zato da ne motijo vsakdanjega poteka življenja." – dr. Vito Flaker

Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.Razmere v Ukrajini analizirata novinar in kolumnist Ervin Hladnik Milharčič ter zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak GabrijelčičVojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območij, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Kakšne so trenutne razmere v Ukrajini? Kako se razvija vojna? In kako vojno v neposredni bližni doživljamo v Sloveniji?  "Ni me presenetilo to, da so se Ukrajinci množično uprli, da so stopili skupaj onkraj jezikovnih in etničnih delitev, ampak me preseneča dokajšnja nerodnost ruske vojske. Razlog za to je čisto tehnične narave. Šli so v invazijo iz stališča, da so verjeli lastnim lažem." – zgodovinar, politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič "Ukrajinci so vse spravili v zadrego. Ruse na vojaškem področju, Evropsko unijo na politični ravni. Ukrajinci so z generalnim odporom presekali vse stereotipe o tem, da so na dve polovici razdeljena država./.../ Dokler niso bili Ukrajinci prisiljeni vzeti orožja v roke, so verjeli, da bodo z volitvami, politično dinamiko rešili svoj odnos do sveta." – novinar, kolumnist Ervin Hladnik Milharčič

Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas. Koordinator posvetov akademik prof. dr. Slavko Splichal je povedal: "Javna RTV v Sloveniji je ogrožena zaradi političnih pritiskov in prizadevanj, da bi si vladajoča koalicija podredila javno radiotelevizijo kot svoj propagandni stroj." Ali prof. Splichal, ki je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija, vidi rešitev? "Brez ozaveščanja parlamentarnih strank, da dolgoročno tako podrejanje javne RTV pomeni izjemno škodo za demokratični politični proces, te spremembe niso mogoče. Poti za spremembo so, problem je v zavesti tistih ljudi, ki lahko k temu prispevajo." Prof. Splichal ne verjame, da je kratkoročne rešitve mogoče v obstoječi sestavi programskega sveta. "Verjetno je  edina učinkovita rešitev sprememba zakona, ki bi omogočil normalno delovanje RTV Slovenija. Kar se zdaj dogaja, je bilo leta 2005 natančno napovedano v razpravah o predlogu sedaj veljavnega zakona o RTV. Trajalo je sedemnajst let, da se je programski svet tako radikaliziral, a v izhodišču je bilo jasno, da se bo to zgodilo. In zdaj se je." Vse sile je treba vložiti v to, da javna RTV obstane v svoji izvorni zamisli. Javne radiotelevizije so kot prameter, ki je bil včasih temeljno merilo za meter. "Če ugasnejo javne radiotelevizije, bo hitro v zelo hudi krizi celotno novinarsto." V Evropi potekajo tudi razprave o javnem internetu, poudarja akademik Splichal: "Če ne bomo ustavili in obrnili trenda nedemokratičnih procesov, ki so ga povzročile korporacije, bo internet postal paralelno vesolje, v katerem ne veljajo pravila in zakoni, ki jih poznamo v realnem svetu." Maria Heller, profesorica na univerzi Eotvos Lorand v Budimpešti, je na prvem posvetu, ki ga je organiziral SAZU, povedala, kako so mediji na Madžarskem postali propagandni stroj Orbana in vladajoče stranke. Po okupaciji medijev, ki se je z vsemi sredstvi, tudi nezakonitimi, začela 1998, imajo danes le še en nacionalni neodvisni televizijski kanal,  niti enega neodvisnega nacionalnega radia ali dnevnega časopisa, prevladujejo neodvisni spletni mediji, je povedala Maria Heller. "Madžarski medijski prostor je katastrofa."

V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.Kako ravnati ob vse večjih, včasih tudi težko razumljivih podražitvah hrane? Po napovedi današnje oddaje nam je pisala poslušalka, ki je opozorila na svoja opažanja v trgovini. Med, ki je zvečer stal 2,99, je naslednje jutro stal 3,29 evra. Kumare, ki so pred tednom dni stale evro in pol, danes stanejo dva evra in pol. Prepričana je, da gre za neupravičeno kovanje dobičkov. Rusija in Ukrajina sta pomembni dobaviteljici kmetijskih surovin, predvsem žit in tudi oljnic. "Ob vsej paniki in vseh špekulacijah vidimo izrazite, še ne videne špice borznic cen, ki imajo zelo velike posledice v zelo revnih državah." Več sto milijonov ljudi v revnih državah, ki so močno odvisne od uvoza iz Rusije in Ukrajine, je že soočenih s pomanjkanjem in z izrazitimi podražitvami. "V razvitejših državah bo ta val nekoliko bolj umirjen, vendar se bo težko izogniti občutnejšim podražitvam hrane," poudarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin ugotavlja, da med paniko racionalnosti zagotovo ni, zato je na mestu trezen razmislek o tem, kaj kupujemo, in da bomo hrano, ki jo kupimo, tudi zares porabili. Slovenija je namreč visoko po deležu zavržene hrane. "Med pandemijo se je količina zavržene hrane povečala, ne zmanjšala. Čeprav smo kuhali bistveno več doma." "V tej krizi se spet pojavlja nevarnost, da bo začetek razprave o zelenem prehodu v kmetijstvu tudi v Sloveniji nekoliko zastal." Kuhar meni, da je razmišljanje samo o čim večji produktivnosti zelo nevarno, in upa, da bo to samo začasna panična razprava. "V Sloveniji moramo posodobiti odnose, tehnologijo, tudi politični diskurz, če želimo proizvodnji hrane zagotoviti ustrezen preboj." "V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih poraba mesa povečala za več kot tretjino in smo zdaj približno pri 88 kg mesa na prebivalca. Če poslušamo nasvete prehranskih strokovnjakov in zdravnikov, je to odločno preveč. Zadnjič smo imeli zanimivo razpravo z ministrom, da še tisto meso, ki je pridelano na ekološki način, na koncu konča na policah kot navadno meso, ker postopkov nimamo izpeljanih do konca. To seveda ni rešitev za vse potrošnike, je pa lahko pomembna usmeritev, da se poje manj mesa in tisto bolj kakovostno." – Breda Kutin Po Kuharjevi oceni v Sloveniji odkupimo okrog 55.000 ton lastne krušne pšenice, potrebujemo pa 200.000 ton. Na ZPS so delali pregled moke za peko kruha. "Že zdaj ugotavljamo, da je med najcenejšo in najdražjo moko v isti skupini razlika tudi ena proti tri. To pomeni, da je ena moka lahko trikrat dražja od druge. Pa ne primerjamo jabolk in hrušk." "Ne gre za neke jasne, transparentne, promptne, konkurenčno poštene prenose, ko pride do stroškovnega šoka v verigi navzdol, ampak samo, ko se nekdo odloči. To je slovenska folklora že dolgo in je težko govoriti o tem, ali so te podražitve upravičene ali ne." Breda Kutin zato svetuje, da je najbolj racionalno, da se res porabi tisto, kar se kupi: "Se pa cela vrsta informacij zavija v vsebinski marketing, kjer povprečen potrošnik zelo težko sploh ugotovi, kaj je informacija, kaj nasvet, kaj pa prodajni kanal." "Ekonomski subjekti so tam, da ustvarjajo profit. Ne moremo računati na njihovo dobrodelno delovanje. Ta podjetja so v boju za višje cene, tega ne moremo zanikati. So pa družbeni sistemi in sistemi konkurence tisti, ki preprečujejo ekscesne podražitve. V agroživilski verigi imamo odnose, kjer vse temelji na izsiljevanju. Nekega partnerskega, dolgoročnega konkurenčnega odnosa 'Vzemi ali pusti', vse je na nož."

Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.Analizo dogajanja v Ukrajini podaja francoski politični analitik Jacques RupnikFrancoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v srednji in vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni, kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu. "Prvič se je zgodilo, da imamo skupen in soglasen odziv. Ne samo glede nekega drugotnega pomena, ampak glede glavne točke. Glede vojne in miru. Vprašanja obrambe integritete demokratične in suverene države. O tem je treba imeti soglasen odziv!"

Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.Arheologinja Maja Bausovac o ženskih zgodbahČas za ženske zgodbe. Glavno in zelo živo zgodbo predstavlja dr. Maja Bausovac, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje. Druga ženska zgodba je pripoved o pomembni, a zelo skrivnostni ženski z Rifnika, ob kateri se sprašujemo, kaj nam ta skoraj 1500 let stara gospa sporoča in kdo je sploh bila. "Ta ženska je res nekaj posebnega. Očitno je bila zelo pomembna oseba. Bila je edina, ki je bila pokopana v cerkvi." Tretja zgodba so še številne druge pomembne ženske iz naše daljne in bližnje preteklosti. Od 8. februarja je v celjskem pokrajinskem muzeju na ogled nova občasna razstava Ženske zgodbe. "Te zgodbe nam pripovedujejo, kakšen je bil položaj žensk. Moramo pa se miselno preseliti v tisti čas, čeprav je to zelo težko. Nekatere ženske so bile bolj izpostavljene, druge manj. So ženske, ki so imele moč in avtoriteto. Ni vse črno-belo." Četrta zgodba je arheologija, ki je tudi ženskega spola, a do druge svetovne vojne je bila arheologija po večini v moških rokah. "Zdaj so ženske v arheologiji podobno zastopane kot moški, nimam nobenih problemov pri delu zaradi tega, ker sem ženska," razlaga dr. Maja Bausovac. "Tu, kjer sem, sem zelo zadovoljna. Veselim se, da bomo v Celju dobili še kakšne nove informacije in podatke, upam tudi, da bomo enkrat odkrili amfiteater. Tega še nimamo. Upanje umre zanje." Je dobro, če ima arheolog bujno domišljijo? "Je, le zanesti te ne sme preveč. (smeh) Pogosto koga odnese predaleč, potem pa se napačni podatki širijo naprej. Arheologi zato vedno pišemo, da je bilo nekaj morda ali mogoče, nikoli ne moreš reči, da je bilo zagotovo tako." Kaj pa je prinesla izkušnja z epidemijo? "Ves čas smo bili tu, arheologi namreč težko delamo na daljavo, ker moramo imeti predmete pred seboj, domov pa jih ne moremo odnesti. Ni bilo veliko vodstev,  postavili pa smo nekaj spletnih razstav, razstavo Od groba do groba ...  Med epidemijo smo doživeli neko novo izkušnjo, ni pa nujno, da je bila slaba. Tudi doma smo našli čas za stvari, za katere ga prej nismo. Bili smo več z otroki. Prej se nismo niti zavedali, kako smo to pogrešali."