Radijski športni časovni stroj vrtimo tokrat v leto 2001, v zaključek domače nogometne sezone. Tokrat v središču pozornosti ni kakšen odmeven dosežek slovenskih športnikov na mednarodni ravni, temveč največje domače športno rivalstvo. Nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je v zadnjem krogu odločil prvenstvo leta 2001. Kako se je izoblikoval slovenski nogometni derbi? Kdo so bili osrednji protagonisti skozi leta in kaj je v slovenskem nogometnem prostoru uspelo obema kluboma ob vzpostavljanju rivalstva? Kako so vzpone in padce klubov izkoristili rivali? Odgovore iščemo v pogovoru z Boštjanom Janežičem in Jožetom Pepevnikom, ki poudarjata notranje in zunanje dejavnike nogometnega derbija. Kako so mariborski nogometaši petič osvojili naslov prvakaRadijski športni časovni stroj vrtimo tokrat v leto 2001, v zaključek domače nogometne sezone. Tokrat v središču pozornosti ni kakšen odmeven dosežek slovenskih športnikov na mednarodni ravni, temveč največje domače športno rivalstvo. Nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je v zadnjem krogu odločil prvenstvo leta 2001. Kako se je izoblikoval slovenski nogometni derbi? Kdo so bili osrednji protagonisti skozi leta in kaj je v slovenskem nogometnem prostoru uspelo obema kluboma ob vzpostavljanju rivalstva? Kako so vzpone in padce klubov izkoristili rivali? Odgovore iščemo v pogovoru z Boštjanom Janežičem in Jožetom Pepevnikom, ki poudarjata notranje in zunanje dejavnike nogometnega derbija.

Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001. V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance. Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja. Tivoli na nogah pospremi zmagoslavje risovSlovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001. V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance. Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.

Začetek prejšnjega stoletja je na Slovenskem šport zaznamoval predvsem Leon Štukelj, še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec. Med prepoznavnimi slovenskimi obrazi v tujini pa je bil tudi dr. Milan Vidmar. Šahovski velemojster iz časov, ki so temu nazivu pripisovali boj za svetovnega prvaka. Milan Vidmar je bil med najuspešnejšimi šahisti svojega obdobja, dvakrat na pragu boja za naslov svetovnega prvaka, a je ostal brez njega. Njegova življenjska pot je zaznamovana doma in v tujini, še posebej pa je navdušil z gentlemansko potezo, ki je zaznamovala takratni šahovski svet. Z Aljažem Golčerjem in Matejem Hrastarjem razkrivamo svet šaha takrat in danes. Pripovedujemo zgodbo še vedno najuspešnejšega slovenskega šahista, vzpone in padce, in ugotavljamo, kakšna je slovenska šahovska prihodnost. Zgodba iz časov, ko je bil šport še romantičenZačetek prejšnjega stoletja je na Slovenskem šport zaznamoval predvsem Leon Štukelj, še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec. Med prepoznavnimi slovenskimi obrazi v tujini pa je bil tudi dr. Milan Vidmar. Šahovski velemojster iz časov, ki so temu nazivu pripisovali boj za svetovnega prvaka. Milan Vidmar je bil med najuspešnejšimi šahisti svojega obdobja, dvakrat na pragu boja za naslov svetovnega prvaka, a je ostal brez njega. Njegova življenjska pot je zaznamovana doma in v tujini, še posebej pa je navdušil z gentlemansko potezo, ki je zaznamovala takratni šahovski svet. Z Aljažem Golčerjem in Matejem Hrastarjem razkrivamo svet šaha takrat in danes. Pripovedujemo zgodbo še vedno najuspešnejšega slovenskega šahista, vzpone in padce, in ugotavljamo, kakšna je slovenska šahovska prihodnost.

Slovenski judo je doživel čudovit razcvet v tem tisočletju. Kopico kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev je s prvo olimpijsko kolajno v tem športu nadgradila Urška Žolnir, ki je v Londonu kot prva Slovenka na olimpijskih igrah v svojo čast slišala Zdravljico. Po bronu v Atenah in razočaranju v Pekingu je leta 2012 zasedla olimpijski prestol. Športni časovni stroj ponuja vpogled v olimpijsko pot Urške Žolnir, ki jo je uspešno nasledila Tina Trstenjak in poskrbela, da je olimpijski naslov v kategoriji do 63 kilogramov slovenski že vse od Londona. Kako je Urški Žolnir uspel preboj do vrha, kje se kujejo slovenske judoistične kolajne in koliko časa jih bo slovenski judo še neprekinjeno osvajal na velikih tekmovanjih? Z Daretom Ruparjem razglabljava tudi o spremembah v tej borilni veščini, ki se je na olimpijskem zemljevidu pojavila leta 1964 v Tokiu. Prva Zdravljica za slovenske športnice na olimpijskih igrahSlovenski judo je doživel čudovit razcvet v tem tisočletju. Kopico kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev je s prvo olimpijsko kolajno v tem športu nadgradila Urška Žolnir, ki je v Londonu kot prva Slovenka na olimpijskih igrah v svojo čast slišala Zdravljico. Po bronu v Atenah in razočaranju v Pekingu je leta 2012 zasedla olimpijski prestol. Športni časovni stroj ponuja vpogled v olimpijsko pot Urške Žolnir, ki jo je uspešno nasledila Tina Trstenjak in poskrbela, da je olimpijski naslov v kategoriji do 63 kilogramov slovenski že vse od Londona. Kako je Urški Žolnir uspel preboj do vrha, kje se kujejo slovenske judoistične kolajne in koliko časa jih bo slovenski judo še neprekinjeno osvajal na velikih tekmovanjih? Z Daretom Ruparjem razglabljava tudi o spremembah v tej borilni veščini, ki se je na olimpijskem zemljevidu pojavila leta 1964 v Tokiu.

Navdušenje ob spremljanju Luke Dončića in Gorana Dragića v najmočnejši košarkarski ligi sovpada z njuno vlogo onstran Atlantika. Njuni predhodniki so orali ledino, Slovenija je imela pred poldrugim desetletjem v ligi kar šest košarkarjev. In če je večina samo sanjala o vlogi, ki jo imata ta hip najboljša slovenska košarkarja, tako Luka kot Goran še sanjata o šampionskih prstanih. Slovenija pa jih ima za prste ene roke. Po dva sta osvojila Beno Udrih in Saša Vujačić, prvega ob Benu s San Antoniem še Rašo Nesterović. Kako so se takrat v ligi uveljavljali evropski košarkarji, kašen je bil njihov prehod iz Evrope v Ameriko in kakšno vlogo so imeli pri naslovih prvakov? Kaj se je v tem času spremenilo? Zakaj je sen slehernega košarkarskega virtuoza prstan lige NBA in kakšno pot do njega sta izbrala Luka Dončić in Goran Dragić? Radijski športni časovni stroj se s Francijem Pavšerjem vrača v leta, ko je bila Slovenija čezmorska velesila. V čas, ko spremljanje tekem še ni bilo samoumevno in so naslovi v ligi NBA dražili slovensko javnost z mislijo na reprezentančni potencial. Vabljeni na košarkarsko popotovanje v preteklost. Rašo Nesterović, Beno Udrih in Saša Vujačić zmagovalci košarkarske lige NBANavdušenje ob spremljanju Luke Dončića in Gorana Dragića v najmočnejši košarkarski ligi sovpada z njuno vlogo onstran Atlantika. Njuni predhodniki so orali ledino, Slovenija je imela pred poldrugim desetletjem v ligi kar šest košarkarjev. In če je večina samo sanjala o vlogi, ki jo imata ta hip najboljša slovenska košarkarja, tako Luka kot Goran še sanjata o šampionskih prstanih. Slovenija pa jih ima za prste ene roke. Po dva sta osvojila Beno Udrih in Saša Vujačić, prvega ob Benu s San Antoniem še Rašo Nesterović. Kako so se takrat v ligi uveljavljali evropski košarkarji, kašen je bil njihov prehod iz Evrope v Ameriko in kakšno vlogo so imeli pri naslovih prvakov? Kaj se je v tem času spremenilo? Zakaj je sen slehernega košarkarskega virtuoza prstan lige NBA in kakšno pot do njega sta izbrala Luka Dončić in Goran Dragić? Radijski športni časovni stroj se s Francijem Pavšerjem vrača v leta, ko je bila Slovenija čezmorska velesila. V čas, ko spremljanje tekem še ni bilo samoumevno in so naslovi v ligi NBA dražili slovensko javnost z mislijo na reprezentančni potencial. Vabljeni na košarkarsko popotovanje v preteklost.

Radijski športni časovni stroj se seli v Tokio, kjer bi morale biti ta čas olimpijske igre. Japonska prestolnica bi jih morala gostiti že leta 1940, a so bile zaradi druge svetovne vojne odpovedane. Leta 1964 pa je bil med junaki iger tudi Miro Cerar. Zlati konjenik oziroma bog konja, kot so dvakratnega olimpijskega in štirikratnega svetovnega prvaka poimenovali tekmeci, je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Radijskih mikrofonov ni bilo v Tokiu, ostajajo pa lepi spomini. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost boste slišali tudi, kako je Miro Cerar drugič postal olimpijski prvak, kakšno vlogo ima v slovenskem športu in kako je svojo kariero končal na svetovnem vrhu. Kako se je Miro Cerar prebil v svetovni vrh? Kdo ga je vodil k popolnosti na konju z ročajema in kdo so njegovi nasledniki? Z Juretom Jeromnom ugibava, ali bo Miro Cerar še enkrat videl Tokio v olimpijski preobleki, saj je bil predviden kot vodja slovenske olimpijske delegacije za Tokio 2020. Miro Cerar je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odraRadijski športni časovni stroj se seli v Tokio, kjer bi morale biti ta čas olimpijske igre. Japonska prestolnica bi jih morala gostiti že leta 1940, a so bile zaradi druge svetovne vojne odpovedane. Leta 1964 pa je bil med junaki iger tudi Miro Cerar. Zlati konjenik oziroma bog konja, kot so dvakratnega olimpijskega in štirikratnega svetovnega prvaka poimenovali tekmeci, je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Radijskih mikrofonov ni bilo v Tokiu, ostajajo pa lepi spomini. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost boste slišali tudi, kako je Miro Cerar drugič postal olimpijski prvak, kakšno vlogo ima v slovenskem športu in kako je svojo kariero končal na svetovnem vrhu. Kako se je Miro Cerar prebil v svetovni vrh? Kdo ga je vodil k popolnosti na konju z ročajema in kdo so njegovi nasledniki? Z Juretom Jeromnom ugibava, ali bo Miro Cerar še enkrat videl Tokio v olimpijski preobleki, saj je bil predviden kot vodja slovenske olimpijske delegacije za Tokio 2020.

Ob prehodu v novo tisočletje sta za rokometno vročico skrbela najuspešnejša slovenska kolektiva. Celjani so urok polfinala lige prvakov prekinili leta 2004, rokometašice Krima že v devetdesetih, prvič pa so se na evropski prestol zavihtele leta 2001. Pod vodstvom Toneta Tislja so v prvi sezoni poskrbele za prvi slovenski naslov v elitnem evropskem klubskem tekmovanju. Športni časovni stroj vrtimo na začetek tisočletja. Središče rokometnega navdušenja je bilo v dvorani na Kodeljevem, vzrok za rajanje in veselje pa zmagoslavje v ligi prvakinj. Kako je rokometnemu klubu Krim uspelo sestaviti evropsko konkurenčno zasedbo? Zakaj je Krim na čelu slovenskega ženskega rokometa zamenjal evropsko konkurenčno Olimpijo? Kako je Tone Tiselj s podporo okolja in vizijo kluba igralke popeljal do naslova in zakaj se je takoj po drugem evropskem podvigu umaknil iz ženskega rokometa? Kakšno je zdaj stanje v slovenskih klubih, ki igrajo med evropsko elito, in kdaj lahko znova pričakujemo konkurenčen kolektiv za evropski vrh? Odgovore najdete v novi epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost, sogovornik je Dare Rupar, s katerim si podajava rokometno žogo. Rokometašice Krima do prvega evropskega klubskega naslovaOb prehodu v novo tisočletje sta za rokometno vročico skrbela najuspešnejša slovenska kolektiva. Celjani so urok polfinala lige prvakov prekinili leta 2004, rokometašice Krima že v devetdesetih, prvič pa so se na evropski prestol zavihtele leta 2001. Pod vodstvom Toneta Tislja so v prvi sezoni poskrbele za prvi slovenski naslov v elitnem evropskem klubskem tekmovanju. Športni časovni stroj vrtimo na začetek tisočletja. Središče rokometnega navdušenja je bilo v dvorani na Kodeljevem, vzrok za rajanje in veselje pa zmagoslavje v ligi prvakinj. Kako je rokometnemu klubu Krim uspelo sestaviti evropsko konkurenčno zasedbo? Zakaj je Krim na čelu slovenskega ženskega rokometa zamenjal evropsko konkurenčno Olimpijo? Kako je Tone Tiselj s podporo okolja in vizijo kluba igralke popeljal do naslova in zakaj se je takoj po drugem evropskem podvigu umaknil iz ženskega rokometa? Kakšno je zdaj stanje v slovenskih klubih, ki igrajo med evropsko elito, in kdaj lahko znova pričakujemo konkurenčen kolektiv za evropski vrh? Odgovore najdete v novi epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost, sogovornik je Dare Rupar, s katerim si podajava rokometno žogo.

Slovenski atlet v finalu svetovnega prvenstva v teku na 100 metrov. Sliši se neverjetno. A to je zgodba Matica Osovnikarja, najhitrejšega Slovenca, ki je v družbi najboljših atletov tekel leta 2007. Športni časovni stroj smo naravnali na obdobje presežkov slovenskega sprinta. Redki so belopolti atleti v finalih največjih atletskih tekmovanj v teku na 100 metrov, Maticu Osovnikarju, še vedno aktualnemu državnemu rekorderju na razdaljah od 60 do 200 metrov, je to uspelo. Kakšen je bil razvoj slovenskega sprinta v obdobju Matica Osovnikarja? Kako se je bližal meji desetih sekund in kdaj je bil najbližje temu, da bi se takrat kot prvi belec spustil pod to magično mejo? V radijskem športnem časovnem stroju z Borisom Ličofom obujamo spomine na bronasto kolajno z evropskega prvenstva in razložimo fenomen Usaina Bolta. Vabljeni na sprint po radijskem atletskem arhivu. Veliki finale svetovnega prvenstva v OsakiSlovenski atlet v finalu svetovnega prvenstva v teku na 100 metrov. Sliši se neverjetno. A to je zgodba Matica Osovnikarja, najhitrejšega Slovenca, ki je v družbi najboljših atletov tekel leta 2007. Športni časovni stroj smo naravnali na obdobje presežkov slovenskega sprinta. Redki so belopolti atleti v finalih največjih atletskih tekmovanj v teku na 100 metrov, Maticu Osovnikarju, še vedno aktualnemu državnemu rekorderju na razdaljah od 60 do 200 metrov, je to uspelo. Kakšen je bil razvoj slovenskega sprinta v obdobju Matica Osovnikarja? Kako se je bližal meji desetih sekund in kdaj je bil najbližje temu, da bi se takrat kot prvi belec spustil pod to magično mejo? V radijskem športnem časovnem stroju z Borisom Ličofom obujamo spomine na bronasto kolajno z evropskega prvenstva in razložimo fenomen Usaina Bolta. Vabljeni na sprint po radijskem atletskem arhivu.

Slovenski smučarski tek se je z izjemno kariero Petre Majdič mednarodno uveljavil. Štiriindvajsetkrat je zmagala v svetovnem pokalu in osvojila štiri male kristalne globuse. Prav posebno športno zgodbo pa je spisala leta 2010 v Vancouvru. Na olimpijske igre je prišla v vlogi ene od favoritinj v vsaj treh disciplinah in že na ogrevanju prve padla v nezavarovan jašek ob progi. Kljub velikim bolečinam je želela izpolniti vsaj delček svojih olimpijskih sanj in vseeno nastopila v sprinterski preizkušnji. Po vsakem teku so jo odnesli iz cilja. V spominu ostajajo kriki bolečin po vsakem teku in solze sreče, ko je stopila na zmagovalni oder za tretje mesto. Zgodba, ki je navdihnila olimpijsko družino, zgodba, ki je bila ena najodmevnejših na igrah v Vancouvru. V radijskem športnem časovnem stroju se vračamo v leto 2010 in z Daretom Ruparjem podoživljamo vrtiljak čustev tistega dne. V epizodi izveste, kako je Petra Majdič prišla v svetovni vrh? Koliko vzporednic je v karieri in življenju dveh izjemnih slovenskih zimskih športnic Petre Majdič in Tine Maze? Zakaj se je po poškodbi v Vancouvru še vrnila v tekaško smučino in kakšna je njena zapuščina za prihodnost slovenskega smučarskega teka? Športna zgodba, ki je navdihnila olimpijsko družinoSlovenski smučarski tek se je z izjemno kariero Petre Majdič mednarodno uveljavil. Štiriindvajsetkrat je zmagala v svetovnem pokalu in osvojila štiri male kristalne globuse. Prav posebno športno zgodbo pa je spisala leta 2010 v Vancouvru. Na olimpijske igre je prišla v vlogi ene od favoritinj v vsaj treh disciplinah in že na ogrevanju prve padla v nezavarovan jašek ob progi. Kljub velikim bolečinam je želela izpolniti vsaj delček svojih olimpijskih sanj in vseeno nastopila v sprinterski preizkušnji. Po vsakem teku so jo odnesli iz cilja. V spominu ostajajo kriki bolečin po vsakem teku in solze sreče, ko je stopila na zmagovalni oder za tretje mesto. Zgodba, ki je navdihnila olimpijsko družino, zgodba, ki je bila ena najodmevnejših na igrah v Vancouvru. V radijskem športnem časovnem stroju se vračamo v leto 2010 in z Daretom Ruparjem podoživljamo vrtiljak čustev tistega dne. V epizodi izveste, kako je Petra Majdič prišla v svetovni vrh? Koliko vzporednic je v karieri in življenju dveh izjemnih slovenskih zimskih športnic Petre Majdič in Tine Maze? Zakaj se je po poškodbi v Vancouvru še vrnila v tekaško smučino in kakšna je njena zapuščina za prihodnost slovenskega smučarskega teka?

V tokratni epizodi športnega časovnega stroja bomo zaplesali v ringu. Dejan Zavec je boks približal slovenskim množicam. Kot prvi Slovenec si je nadel šampionski pas v enem od najpomembnejših svetovnih boksarskih združenj in ga tudi trikrat obranil. Leta 2010 je napolnil stožensko dvorano in na krilih navijačev obranil šampionski pas. Dejan Zavec se je v boksarski svet izstrelil z nemško boksarsko licenco, ko je v zgodnjih letih profesionalne kariere odšel s trebuhom za kruhom. Sanje so ga vodile v Ameriko, pot je bila trnova, polna vzponov in padcev, dvoboji v Ameriki pa v korist tekmecev. Kako je Dejan Zavec prišel do boja za naslov svetovnega prvaka? Kako šampionski pas večkrat obranil in zakaj mu ni uspelo v največjih dvobojih njegove kariere v Združenih državah Amerike? Kaj je Dejan Zavec prinesel slovenskemu boksu in kdo bi utegnili biti njegovi nasledniki? V športnem časovnem stroju je sopotnik Jure Jeromen, ki je doživel ameriško boksarsko vročico z Dejanom Zavcem v glavni vlogi. Mr. Sympathicus navduši SlovenijoV tokratni epizodi športnega časovnega stroja bomo zaplesali v ringu. Dejan Zavec je boks približal slovenskim množicam. Kot prvi Slovenec si je nadel šampionski pas v enem od najpomembnejših svetovnih boksarskih združenj in ga tudi trikrat obranil. Leta 2010 je napolnil stožensko dvorano in na krilih navijačev obranil šampionski pas. Dejan Zavec se je v boksarski svet izstrelil z nemško boksarsko licenco, ko je v zgodnjih letih profesionalne kariere odšel s trebuhom za kruhom. Sanje so ga vodile v Ameriko, pot je bila trnova, polna vzponov in padcev, dvoboji v Ameriki pa v korist tekmecev. Kako je Dejan Zavec prišel do boja za naslov svetovnega prvaka? Kako šampionski pas večkrat obranil in zakaj mu ni uspelo v največjih dvobojih njegove kariere v Združenih državah Amerike? Kaj je Dejan Zavec prinesel slovenskemu boksu in kdo bi utegnili biti njegovi nasledniki? V športnem časovnem stroju je sopotnik Jure Jeromen, ki je doživel ameriško boksarsko vročico z Dejanom Zavcem v glavni vlogi.

Sanje generacij so postale resničnost. Kolajna evropskega prvenstva v košarki leta 2017 je bila zagotovljena s polfinalno zmago v dvoboju dveh neporaženih reprezentanc, Španije in Slovenije. V čarobnem Carigradu pa je sledil še izjemen finalni večer, večer, v katerem je Goran Dragič potrdil, da je najboljši košarkar turnirja. Kapetansko je vodil slovensko reprezentanco in ji skupaj s selektorjem Igorjem Kokoškovom in Luko Dončičem vcepil zmagovalno miselnost. Slovenija je bila neustavljiva, Slovenija se je znašla v košarkarskem raju. Pot do raja pa ni bila enostavna. Goran Dragič je svojo kariero gradil z delom, postopno, brez bližnjic. Kako se je uveljavil v evropski in svetovni košarki? Kako je postal kapetan kluba v ligi NBA in kaj so njegove vrline? Kako je iz nadobudnega mladeniča postal košarkarski zvezdnik? Odgovore poiščemo v radijskem športnem časovnem stroju s košarkarskim komentatorjem Francijem Pavšerjem, s katerim se sprašujeva, kaj so nove sanje njegovih naslednikov?Slovenija postane evropski prvak v košarkiSanje generacij so postale resničnost. Kolajna evropskega prvenstva v košarki leta 2017 je bila zagotovljena s polfinalno zmago v dvoboju dveh neporaženih reprezentanc, Španije in Slovenije. V čarobnem Carigradu pa je sledil še izjemen finalni večer, večer, v katerem je Goran Dragič potrdil, da je najboljši košarkar turnirja. Kapetansko je vodil slovensko reprezentanco in ji skupaj s selektorjem Igorjem Kokoškovom in Luko Dončičem vcepil zmagovalno miselnost. Slovenija je bila neustavljiva, Slovenija se je znašla v košarkarskem raju. Pot do raja pa ni bila enostavna. Goran Dragič je svojo kariero gradil z delom, postopno, brez bližnjic. Kako se je uveljavil v evropski in svetovni košarki? Kako je postal kapetan kluba v ligi NBA in kaj so njegove vrline? Kako je iz nadobudnega mladeniča postal košarkarski zvezdnik? Odgovore poiščemo v radijskem športnem časovnem stroju s košarkarskim komentatorjem Francijem Pavšerjem, s katerim se sprašujeva, kaj so nove sanje njegovih naslednikov?

Vasilij Žbogar je s tremi kolajnami eden najuspešnejših slovenskih olimpijcev. Prvi dve kolajni v Atenah in Pekingu je osvojil v razredu laser, zadnjo v Rio de Janeiru v razredu finn. V Braziliji je na odprtju nosil slovensko zastavo, v Pekingu slovenske upe na regatnem polju. Športni časovni stroj se vrača v leto 2008, kompas kaže v smer olimpijske kolajne. Kako je Vasilij Žbogar vrisal slovensko jadranje na olimpijski zemljevid in zakaj mu podobni podvigi niso uspeli na svetovnih prvenstvih? Kako je zasledoval svoje olimpijske sanje in zakaj je na vrhuncu presedlal v drugi jadralski razred? Aleš Smrekar je bil njegov novinarski sopotnik, v tokratni epizodi pa klepetava tudi o ekipi, ki ga je popeljala na olimpijski oder, in o tem, ali bi lahko Vasilij Žbogar še jadral tudi na olimpijskih igrah v Parizu. Kompas s smerjo olimpijske kolajneVasilij Žbogar je s tremi kolajnami eden najuspešnejših slovenskih olimpijcev. Prvi dve kolajni v Atenah in Pekingu je osvojil v razredu laser, zadnjo v Rio de Janeiru v razredu finn. V Braziliji je na odprtju nosil slovensko zastavo, v Pekingu slovenske upe na regatnem polju. Športni časovni stroj se vrača v leto 2008, kompas kaže v smer olimpijske kolajne. Kako je Vasilij Žbogar vrisal slovensko jadranje na olimpijski zemljevid in zakaj mu podobni podvigi niso uspeli na svetovnih prvenstvih? Kako je zasledoval svoje olimpijske sanje in zakaj je na vrhuncu presedlal v drugi jadralski razred? Aleš Smrekar je bil njegov novinarski sopotnik, v tokratni epizodi pa klepetava tudi o ekipi, ki ga je popeljala na olimpijski oder, in o tem, ali bi lahko Vasilij Žbogar še jadral tudi na olimpijskih igrah v Parizu.

Izjemen splitski večer za družino Petrič, za slovensko plavanje in šport v tedanji skupni državi. Borut in Darjan Petrič sta še danes ena redkih bratskih navez, ki ji je uspelo na enem tekmovanju v isti disciplini osvojiti kolajno. Borut Petrič je postal evropski prvak, pozneje tudi športnik Jugoslavije, v zgodovinskem prerezu pa slovenski plavalni smerokaz v boljše čase. V novi epizodi Vrnitve v prihodnost se spominjamo leta 1981. Kako se je Borut Petrič kot najstnik izstrelil med plavalne zvezdnike tedanjega časa? Zakaj ni nadaljeval nizanja vrhunskih rezultatov? Kakšen je bil vpliv družine ob graditvi uspehov? Zgodovinski zaveslaj prepletamo s sedanjostjo in prihodnostjo slovenskega plavanja. Neverjeten splitski večer z zlatim Borutom in bronastim Darjanom PetričemIzjemen splitski večer za družino Petrič, za slovensko plavanje in šport v tedanji skupni državi. Borut in Darjan Petrič sta še danes ena redkih bratskih navez, ki ji je uspelo na enem tekmovanju v isti disciplini osvojiti kolajno. Borut Petrič je postal evropski prvak, pozneje tudi športnik Jugoslavije, v zgodovinskem prerezu pa slovenski plavalni smerokaz v boljše čase. V novi epizodi Vrnitve v prihodnost se spominjamo leta 1981. Kako se je Borut Petrič kot najstnik izstrelil med plavalne zvezdnike tedanjega časa? Zakaj ni nadaljeval nizanja vrhunskih rezultatov? Kakšen je bil vpliv družine ob graditvi uspehov? Zgodovinski zaveslaj prepletamo s sedanjostjo in prihodnostjo slovenskega plavanja.

Stadion za Bežigradom je zamenjal Ljudski vrt, Srečka Katanca Matjaž Kek, Mirana Pavlina Zlatko Dedič. Rezultat za slovenske ljubitelje nogometa pa znova nepozaben. Uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu. Slovenija se je leta 2009 še drugič uvrstila na največje nogometno tekmovanje, prvič in zadnjič pred domačimi gledalci. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost z reporterjem Boštjanom Janežičem govoriva o tem, kako je Matjaž Kek zgradil novo generacijo, s katero je Slovenija še drugič v samostojnosti dihala nogometno, enotno. Kdo so bili junaki druge slovenske reprezentančne nogometne pomladi? Kdo je bil vodja na in ob igrišču? Kako se je Sloveniji uspelo po skromnem začetku kvalifikacij boriti celo za prvo mesto v skupini? Kakšno je bilo prvenstvo v Južnoafriški republiki in ali je bila tekma z Anglijo najodmevnejša slovenska na velikih tekmovanjih? V novi epizodi športnega časovnega stroja še o tem, da se izteka čas zdajšnji generaciji za ponovitev uspehov predhodnih.Slovenska nogometna reprezentanca se drugič uvrsti na svetovno prvenstvoStadion za Bežigradom je zamenjal Ljudski vrt, Srečka Katanca Matjaž Kek, Mirana Pavlina Zlatko Dedič. Rezultat za slovenske ljubitelje nogometa pa znova nepozaben. Uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu. Slovenija se je leta 2009 še drugič uvrstila na največje nogometno tekmovanje, prvič in zadnjič pred domačimi gledalci. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost z reporterjem Boštjanom Janežičem govoriva o tem, kako je Matjaž Kek zgradil novo generacijo, s katero je Slovenija še drugič v samostojnosti dihala nogometno, enotno. Kdo so bili junaki druge slovenske reprezentančne nogometne pomladi? Kdo je bil vodja na in ob igrišču? Kako se je Sloveniji uspelo po skromnem začetku kvalifikacij boriti celo za prvo mesto v skupini? Kakšno je bilo prvenstvo v Južnoafriški republiki in ali je bila tekma z Anglijo najodmevnejša slovenska na velikih tekmovanjih? V novi epizodi športnega časovnega stroja še o tem, da se izteka čas zdajšnji generaciji za ponovitev uspehov predhodnih.

Letenje na smučeh. Sen generacij športnih zanesenjakov. Od Planice 1972 do Vikersunda 2012, ko je svetovni prvak prvič postal slovenski skakalec. Robi Kranjec je svoj talent in občutek za let izkoristil v pravem trenutku in v formuli 1 smučarskih skokov pokoril konkurenco. Na začetku kariere si je nadel kolajno olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, svoj vrhunec pa dočakal desetletje za tem v norveških fjordih. S čim je navduševal neformalni vodja tedanje reprezentance? Kako je zaznamoval obdobje med obema slovenskima dobitnikoma velikih kristalnih globusov? Kako je izstopal in zakaj takšna strast do letenja na smučeh? Z Matejem Hrastarjem v radijskem časovnem stroju klepetava o Robiju Kranjcu, skakalcu, ki ima največ poletov prek dvesto metrov, skakalcu z dvema malima kristalnima globusoma in iskrico, ki je še pred največjimi uspehi Petra Prevca znova zanetila slovensko skakalno evforijo. V Vikersundu leta 2012 postane svetovni prvakLetenje na smučeh. Sen generacij športnih zanesenjakov. Od Planice 1972 do Vikersunda 2012, ko je svetovni prvak prvič postal slovenski skakalec. Robi Kranjec je svoj talent in občutek za let izkoristil v pravem trenutku in v formuli 1 smučarskih skokov pokoril konkurenco. Na začetku kariere si je nadel kolajno olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, svoj vrhunec pa dočakal desetletje za tem v norveških fjordih. S čim je navduševal neformalni vodja tedanje reprezentance? Kako je zaznamoval obdobje med obema slovenskima dobitnikoma velikih kristalnih globusov? Kako je izstopal in zakaj takšna strast do letenja na smučeh? Z Matejem Hrastarjem v radijskem časovnem stroju klepetava o Robiju Kranjcu, skakalcu, ki ima največ poletov prek dvesto metrov, skakalcu z dvema malima kristalnima globusoma in iskrico, ki je še pred največjimi uspehi Petra Prevca znova zanetila slovensko skakalno evforijo.

Preskočil je osnovno in srednjo šolo kolesarstva in se iz nadarjenega smučarskega skakalca v nekaj letih prelevil v izjemnega kolesarja. Primož Roglič je eden športnih fenomenov. Nastopil je na petih tritedenskih dirkah in na prav vsaki zmagal v vsaj eni etapi. V šestih sezonah profesionalnega kolesarja se je prek novomeškega kluba zavihtel na vrh svetovne kolesarske lestvice. Osredotočenost in ciljna usmerjenost sta ga leta 2017 pripeljali tudi do prve slovenske etapne zmage na dirki po Franciji. Poskrbel je za slovensko kolesarsko evforijo, slovenske zastave so ga spremljale v Italiji in Franciji, ta hip je tudi eno najbolj vročih imen v svetu kolesarstva. Kako se je ekspresno znašel v vrhunskem kolesarstvu? Kaj so njegove vrline? Kako se je skupaj z njegovimi uspehi razvijalo njegovo nizozemsko moštvo in česa je še sposoben v nadaljevanju kariere? V pogovoru z Daretom Ruparjem in zgodbo iz leta 2017 vrtimo tokratno športno časovno kolo z najboljšim slovenskim kolesarjem. Primož Roglič je prvi Slovenec z zmago na etapi kolesarske dirke po FrancijiPreskočil je osnovno in srednjo šolo kolesarstva in se iz nadarjenega smučarskega skakalca v nekaj letih prelevil v izjemnega kolesarja. Primož Roglič je eden športnih fenomenov. Nastopil je na petih tritedenskih dirkah in na prav vsaki zmagal v vsaj eni etapi. V šestih sezonah profesionalnega kolesarja se je prek novomeškega kluba zavihtel na vrh svetovne kolesarske lestvice. Osredotočenost in ciljna usmerjenost sta ga leta 2017 pripeljali tudi do prve slovenske etapne zmage na dirki po Franciji. Poskrbel je za slovensko kolesarsko evforijo, slovenske zastave so ga spremljale v Italiji in Franciji, ta hip je tudi eno najbolj vročih imen v svetu kolesarstva. Kako se je ekspresno znašel v vrhunskem kolesarstvu? Kaj so njegove vrline? Kako se je skupaj z njegovimi uspehi razvijalo njegovo nizozemsko moštvo in česa je še sposoben v nadaljevanju kariere? V pogovoru z Daretom Ruparjem in zgodbo iz leta 2017 vrtimo tokratno športno časovno kolo z najboljšim slovenskim kolesarjem.

V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983. Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.Mima Jauševec − zmagovalka odprtega prvenstva FrancijeV marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983. Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.

Slovenska odbojkarska reprezentanca je v leto 2015 zakorakala z novim selektorjem. Nekdanji italijanski odbojkarski zvezdnik Andrea Giani je moštvu vcepil zmagovalno miselnost. Ni bilo enostavno učenje na tekmah z najboljšimi evropskimi reprezentancami, a je prineslo zato toliko več veselja. Slovenija je prvenstvo začela v Varni in v predtekmovanju dvakrat izgubila, športni časovni stroj pa se bo ustavil v Sofiji, kjer je na poti do srebra nato premagala Nizozemsko, Poljsko in Italijo. Slovenski odbojkarji so bili senzacija prvenstva, a še zdaleč ne muha enodnevnica. Pozneje so si izborili nastop v svetovni ligi, ob prestrukturiranju tekmovanja ostali brez nje, si utrli pot na svetovno prvenstvo, si zagotovili nastop v novi ligi narodov in leta 2019 še enkrat segli po evropskem srebru. Od kod Sloveniji takšna odbojkarska generacija? Kakšno vlogo je imel pri uspehih kapetan Tine Urnaut? Kako posrečena je slovensko-italijanska kombinacija in kakšna je prihodnost slovenske reprezentance. Z Anjo Hlača Ferjančič razpravljamo o slovenski odbojki, o generaciji, ki je več kot odbojkarski tim. Vabljeni na dolgo popotovanje, najprej ob obalo Črnega morja in nato do srebrne Sofije leta 2015.Srebrna kolajna slovenskih odbojkarjev na evropskem prvenstvu leta 2015Slovenska odbojkarska reprezentanca je v leto 2015 zakorakala z novim selektorjem. Nekdanji italijanski odbojkarski zvezdnik Andrea Giani je moštvu vcepil zmagovalno miselnost. Ni bilo enostavno učenje na tekmah z najboljšimi evropskimi reprezentancami, a je prineslo zato toliko več veselja. Slovenija je prvenstvo začela v Varni in v predtekmovanju dvakrat izgubila, športni časovni stroj pa se bo ustavil v Sofiji, kjer je na poti do srebra nato premagala Nizozemsko, Poljsko in Italijo. Slovenski odbojkarji so bili senzacija prvenstva, a še zdaleč ne muha enodnevnica. Pozneje so si izborili nastop v svetovni ligi, ob prestrukturiranju tekmovanja ostali brez nje, si utrli pot na svetovno prvenstvo, si zagotovili nastop v novi ligi narodov in leta 2019 še enkrat segli po evropskem srebru. Od kod Sloveniji takšna odbojkarska generacija? Kakšno vlogo je imel pri uspehih kapetan Tine Urnaut? Kako posrečena je slovensko-italijanska kombinacija in kakšna je prihodnost slovenske reprezentance. Z Anjo Hlača Ferjančič razpravljamo o slovenski odbojki, o generaciji, ki je več kot odbojkarski tim. Vabljeni na dolgo popotovanje, najprej ob obalo Črnega morja in nato do srebrne Sofije leta 2015.

Slovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta. S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.Slovenski alpinisti na strehi svetaSlovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta. S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.

Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.Primož Kozmus v Ptičjem gnezdu do olimpijskega zlataNajuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govorimo o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.

Tina Maze je ena najboljših slovenskih športnic vseh časov. Do prve zmage v svetovnem pokalu je prismučala kot najstnica, do prve kolajne na velikih tekmovanjih pri štiriindvajsetih letih, ko je začela pot s samostojno ekipo. Leto po prelomnem Val d'Iseru je v Vancouvru osvojila dve srebrni kolajni, štiri leta pozneje še dve zlati v Sočiju. Je najuspešnejša slovenska olimpijka. V karieri, polni vzponov in tudi padcev, je prelomna sezona 2008/2009 prinesla zagon tudi za rekordno sezono alpskega smučanja v svetovnem pokalu. O Tini Maze na samostojni poti, poti do zvezd v radijskem športnem časovnem stroju kramljava z Igorjem Tomincem. Kako pomembno je bilo svetovno prvenstvo v Savojskih Alpah, kako je spremenilo Tino in njeno ekipo? Zakaj je nastala samostojna ekipa in kako se je lotila ključne tekme v sezoni? Odgovore ponuja skok v preteklost z najboljšo slovensko smučarko, arhivskimi posnetki in zgodbo iz Val d'Isera.S samostojno ekipo do prve kolajne velikih tekmovanjTina Maze je ena najboljših slovenskih športnic vseh časov. Do prve zmage v svetovnem pokalu je prismučala kot najstnica, do prve kolajne na velikih tekmovanjih pri štiriindvajsetih letih, ko je začela pot s samostojno ekipo. Leto po prelomnem Val d’Iseru je v Vancouvru osvojila dve srebrni kolajni, štiri leta pozneje še dve zlati v Sočiju. Je najuspešnejša slovenska olimpijka. V karieri, polni vzponov in tudi padcev, je prelomna sezona 2008/2009 prinesla zagon tudi za rekordno sezono alpskega smučanja v svetovnem pokalu. O Tini Maze na samostojni poti, poti do zvezd v radijskem športnem časovnem stroju kramljava z Igorjem Tomincem. Kako pomembno je bilo svetovno prvenstvo v Savojskih Alpah, kako je spremenilo Tino in njeno ekipo? Zakaj je nastala samostojna ekipa in kako se je lotila ključne tekme v sezoni? Odgovore ponuja skok v preteklost z najboljšo slovensko smučarko, arhivskimi posnetki in zgodbo iz Val d’Isera.

Brane Oblak je eden najboljših slovenskih nogometašev. Leta 2003 je bil izbran za slovenskega nogometaša petih desetletij. Na takrat precej zaprtem nogometnem trgu se je prebil v nemško ligo, pečat pa pustil tudi pri Hajduku in v jugoslovanski reprezentanci. Leta 1974 je bil na prvenstvu v Nemčiji izbran v najboljšo enajsterico svetovnega prvenstva. Kakšen je bil Brane Oblak kot igralec? Kakšen pozneje kot eden od slovenskih nogometnih protagonistov v obdobju samostojnosti? Kdo od zdajšnjih reprezentantov po igri najbolj spominja nanj? Odgovore iščeva s tokratnim gostom Boštjanom Janežičem, s katerim ugotavljava še pomen reprezentantov, ki so igrali v reprezentanci nekdanje skupne države ob postavljanju temeljev slovenskega nogometa.Slovenski nogometni virtuoz v jugoslovanskem dresuBrane Oblak je eden najboljših slovenskih nogometašev. Leta 2003 je bil izbran za slovenskega nogometaša petih desetletij. Na takrat precej zaprtem nogometnem trgu se je prebil v nemško ligo, pečat pa pustil tudi pri Hajduku in v jugoslovanski reprezentanci. Leta 1974 je bil na prvenstvu v Nemčiji izbran v najboljšo enajsterico svetovnega prvenstva. Kakšen je bil Brane Oblak kot igralec? Kakšen pozneje kot eden od slovenskih nogometnih protagonistov v obdobju samostojnosti? Kdo od zdajšnjih reprezentantov po igri najbolj spominja nanj? Odgovore iščeva s tokratnim gostom Boštjanom Janežičem, s katerim ugotavljava še pomen reprezentantov, ki so igrali v reprezentanci nekdanje skupne države ob postavljanju temeljev slovenskega nogometa.

Eden najuspešnejših slovenskih športnikov Iztok Čop je svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih osvojil za Jugoslavijo, prvo od svojih štirih olimpijskih pa v slovenskem dresu leta 1992 v Barceloni. Dvojec brez krmarja je usmeril slovenske olimpijce na pot osvajanja olimpijskih kolajn. V novi epizodi Vrnitve v prihodnost z Urošem Volkom in spomini tedanjega reporterja Rajka Dolinška predstavljamo zgodbo Iztoka Čopa in pomen veslaške reprezentance v slovenski olimpijski družini. Kakšno je bilo slavje v Barceloni? Kako je Iztok Čop sledil tekmovalnim izzivom in izbiral čolne, s katerimi je osvajal kolajne? Odgovore ponujamo ob veslaškem izletu z radijskim športnim časovnim strojem.Iztok Čop in Denis Žvegelj spišeta prvo zgodbo slovenskega olimpijskega almanahaEden najuspešnejših slovenskih športnikov Iztok Čop je svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih osvojil za Jugoslavijo, prvo od svojih štirih olimpijskih pa v slovenskem dresu leta 1992 v Barceloni. Dvojec brez krčmarja je usmeril slovenske olimpijce na pot osvajanja olimpijskih kolajn. V novi epizodi Vrnitve v prihodnost z Urošem Volkom in spomini tedanjega reporterja Rajka Dolinška predstavljamo zgodbo Iztoka Čopa in pomen veslaške reprezentance v slovenski olimpijski družini. Kakšno je bilo slavje v Barceloni? Kako je Iztok Čop sledil tekmovalnim izzivom in izbiral čolne, s katerimi je osvajal kolajne? Odgovore ponujamo ob veslaškem izletu z radijskim športnim časovnim strojem.

Športni časovni stroj se je zaustavil v letu 2008. Ko je v olimpijskem plavalnem centru v Pekingu Sara Isakovič med dobitnice kolajn umestila tudi Slovenijo. Pripravljena na vse, se je podala v boj za olimpijsko kolajno na 200 metrov prosto. Kratek čas je bila lastnica olimpijskega rekorda, za vedno pa bo prva slovenska dobitnica plavalne kolajne. V tokratni epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost bo z nami plaval Aleš Smrekar. Dotaknila se bova kariere Sare Isakovič, ki ni samo plavalka ampak tudi izjemna osebnost. Kako in zakaj je uspelo Sari Isakovič? Kako se je nadaljevala njena življenjska pot? Kje in kdaj bomo dočakali njeno naslednico? Odgovore ponujamo v tokratni epizodi Vrnitev v prihodnost.Srebrna ribica, ki je več kot športnicaŠportni časovni stroj se je zaustavil v letu 2008. Ko je v olimpijskem plavalnem centru v Pekingu Sara Isakovič med dobitnice kolajn umestila tudi Slovenijo. Pripravljena na vse, se je podala v boj za olimpijsko kolajno na 200 metrov prosto. Kratek čas je bila lastnica olimpijskega rekorda, za vedno pa bo prva slovenska dobitnica plavalne kolajne. V tokratni epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost bo z nami plaval Aleš Smrekar. Dotaknila se bova kariere Sare Isakovič, ki ni samo plavalka ampak tudi izjemna osebnost. Kako in zakaj je uspelo Sari Isakovič? Kako se je nadaljevala njena življenjska pot? Kje in kdaj bomo dočakali njeno naslednico? Odgovore ponujamo v tokratni epizodi Vrnitev v prihodnost.

Časovni stroj je tokrat naravnan na leto 1997. Leto, ko so se privrženci košarke razveselili enega največjih klubskih uspehov. Smelt Olimpija je na poti do sklepnega turnirja v Rimu v izločilnih bojih premagala najprej zagrebško Cibono, nato pa še milanski Stefanel. S košarkarskim reporterjem Francijem Pavšerjem obujamo spomine na dvoboje z zagrebško Cibono, ki so imeli takrat še dodaten nacionalni naboj. Zakaj je bila Olimpija konkurenčna najboljšim evropskim klubom ob koncu tisočletja? Kaj so bile skrivnosti uspeha Zmaga Sagadina? Zakaj se scenarij ni več ponovil in kako bi se lahko v prihodnosti? Na košarkarsko popotovanje v devetdeseta leta vas popelje nova epizoda podkasta Vrnitev v prihodnost.Smelt Olimpija na poti na sklepni turnir v RimuČasovni stroj je tokrat naravnan na leto 1997. Leto, ko so se privrženci košarke razveselili enega največjih klubskih uspehov. Smelt Olimpija je na poti do sklepnega turnirja v Rimu v izločilnih bojih premagala najprej zagrebško Cibono, nato pa še milanski Stefanel. S košarkarskim reporterjem Francijem Pavšerjem obujamo spomine na dvoboje z zagrebško Cibono, ki so imeli takrat še dodaten nacionalni naboj. Zakaj je bila Olimpija konkurenčna najboljšim evropskim klubom ob koncu tisočletja? Kaj so bile skrivnosti uspeha Zmaga Sagadina? Zakaj se scenarij ni več ponovil in kako bi se lahko v prihodnosti? Na košarkarsko popotovanje v devetdeseta leta vas popelje nova epizoda podkasta Vrnitev v prihodnost.

V tokratni epizodi bomo s športnim časovnim strojem večkrat preskočili za nekaj desetletij. Predstavljamo zgodbo Leona Štuklja, s šestimi olimpijskimi kolajnami še vedno najuspešnejšega slovenskega olimpijca, ki je navduševal v obdobju med obema vojnama. Osrednja zgodba je njegov prihod na stadion v Atlanti, kjer je bil kot najstarejši zlati olimpijec pri sedemindevetdesetih letih gost odprtja iger 36. olimpijade. Ob brskanju po arhivu z Juretom Jeromnom razkrivamo še marsikatero neslišano zgodbo o telovadnem geniju, ki se je prek Sokola izstrelil med najboljše telovadce tedanjega časa. Kakšen sprejem je doživel ob vrnitvi iz Pariza? Zakaj je prejel najvišje priznanje na področju športa v Sloveniji šele leto pred svojim 100. rojstnim dnem? Kako je doživel prvo slavnostno odprtje iger v Barceloni in kdo so bili njegovi nasledniki? Vabljeni na časovno popotovanje s slovenskim telovadnim triumfatorjem.Leon Štukelj navdušil v AtlantiV tokratni epizodi smo s športnim časovnim strojem večkrat preskočili za nekaj desetletij. Predstavljamo zgodbo Leona Štuklja, s šestimi olimpijskimi kolajnami še vedno najuspešnejšega slovenskega olimpijca, ki je navduševal v obdobju med obema vojnama. Osrednja zgodba je njegov prihod na stadion v Atlanti, kjer je bil kot najstarejši zlati olimpijec pri sedemindevetdesetih letih gost odprtja iger 36. olimpijade. Ob brskanju po arhivu z Juretom Jeromnom razkrivamo še marsikatero neslišano zgodbo o telovadnem geniju, ki se je prek Sokola izstrelil med najboljše telovadce tedanjega časa. Kakšen sprejem je doživel ob vrnitvi iz Amsterdama? Zakaj je prejel najvišje priznanje na področju športa v Sloveniji šele leto pred svojim 100. rojstnim dnem? Kako je doživel prvo slavnostno odprtje iger v Barceloni in kdo so bili njegovi nasledniki? Vabljeni na časovno popotovanje s slovenskim telovadnim triumfatorjem.

Eno najbolj nepričakovanih slovenskih športnih zgodb o uspehu je ob koncu devetdesetih let spisal preprost mladenič iz Moravč. Kot meteor se je izstrelil med najboljše smučarske skakalce tedanjega časa in v dveh zaporednih sezonah slavil skupno zmago v svetovnem pokalu. Primož Peterka je čez noč postal idol mladih. Bil je preprost in hkrati prvi pravi slovenski skakalni zvezdnik. Športno kolesje časa tokrat vrtiva športna reporterja smučarskih skokov Boštjan Reberšak in Matej Hrastar in se spominjava začetkov Primoža Peterke. Zanimivih zgodb iz sezon največjih uspehov, čakanja na prvo kolajno velikih tekmovanj in veselja v dolini pod Poncami. Kakšna je bila zapuščina Primoža Peterke in kakšno prihodnost je tlakoval zdajšnjim in prihodnjim rodovom? Športni časovni stroj se je ustavil v letu 1998. Primož Peterka skoči do drugega velikega kristalnega globusaEno najbolj nepričakovanih slovenskih športnih zgodb o uspehu je ob koncu devetdesetih let spisal preprost mladenič iz Moravč. Kot meteor se je izstrelil med najboljše smučarske skakalce tedanjega časa in v dveh zaporednih sezonah slavil skupno zmago v svetovnem pokalu. Primož Peterka je čez noč postal idol mladih. Bil je preprost in hkrati prvi pravi slovenski skakalni zvezdnik. Zanimivih zgodb iz sezon največjih uspehov, čakanja na prvo kolajno velikih tekmovanj in veselja v dolini pod Poncami ne manjka. Kakšna je bila zapuščina Primoža Peterke in kakšno prihodnost je tlakoval zdajšnjim in prihodnjim rodovom? Športni časovni stroj se je ustavil v letu 1998.

So redki, a zato toliko bolj cenjeni. Ne samo doma, tudi v tujini, slovenski športni zvezdniki. Anže Kopitar je kapetan hokejskega moštva iz Los Angelesa. V dresu kraljev igra vse od leta 2006 in se je dvakrat v letih 2012 in 2014 razveselil tudi naslova prvaka lige NHL. Kot kralj se je vrnil v domovino iz moštva kraljev s Stanleyevim pokalom, ki ga vsak član moštva prvakov lahko predstavi svojemu okolju. V tokratni epizodi se bomo vrnili v leto 2012, ko je Anže osvojil prvi naslov prvaka v ligi NHL. Kakšna je bila pot do najmočnejše hokejske lige na svetu? Kakšna je bila pot do naslova prvaka? Kako se je Anže znašel z dolgo brado? Kdaj ga bomo znova videli v slovenskem dresu in kdaj Slovenijo znova med elito? To je le nekaj vprašanj. Odgovore najdete v novi epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost.So redki, a zato toliko bolj cenjeni. Ne samo doma, tudi v tujini. Slovenski športni zvezdniki. Anže Kopitar je kapetan hokejskega moštva iz Los AngelesaV dresu kraljev igra vse od leta 2006 in se je dvakrat, v letih 2012 in 2014, razveselil tudi naslova prvaka lige NHL. Kot kralj se je vrnil v domovino iz moštva kraljev s Stanleyjevim pokalom, ki ga vsak član moštva prvakov lahko predstavi svojemu okolju. V tokratni epizodi se vračamo v leto 2012, ko je Anže osvojil prvi naslov prvaka v ligi NHL. Kakšna je bila pot do najmočnejše hokejske lige na svetu? Kakšna je bila pot do naslova prvaka? Kako se je Anže znašel z dolgo brado? Kdaj ga bomo znova videli v slovenskem dresu in kdaj Slovenijo znova med elito? To je le nekaj vprašanj, odgovore najdete v novi epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost.

Slovenija je doslej gostila številna športna tekmovanja. Med največje sodijo evropska prvenstva v kolektivnih športih, rokometu, košarki in odbojki. Največje tekmovanje z zares pomembnim slovenskim pečatom pa so bile zimske olimpijske igre v Sarajevu. Slovenci so pripravljali tekmovališča, skrbeli za nemoten potek tekmovanj in imeli zelo pomembno vlogo tudi na slovesni otvoritvi. Jure Franko je nosil takrat jugoslovansko zastavo, Ivo Čarman prinesel olimpijski ogenj na stadion Koševo, Bojan Križaj je zaprisegel v imenu športnikov. V vrtincu športne nostalgije nekdanje skupne države ponujamo zanimivosti in anekdote ob pripravi iger, zgodbo Iva Čarmana in primerjavo organizacije velikih športnih tekmovanj pred in v času slovenske samostojnosti.Otvoritev zimskih olimpijskih iger s slovenskim pečatomSlovenija je doslej gostila številna športna tekmovanja med največje sodijo evropska prvenstva v kolektivnih športih, rokometu, košarki in na zadnje v odbojki. Največje tekmovanje z zares pomembnim slovenskim pečatom pa so bile zimske olimpijske igre v Sarajevu. Slovenci so pripravljali tekmovališča, skrbeli za nemoten potek tekmovanj in imeli zelo pomembno vlogo tudi na slovesni otvoritvi. Jure Franko je nosil takrat jugoslovansko zastavo, Ivo Čarman prinesel olimpijski ogenj na stadion Koševo, Bojan Križaj je zaprisegel v imenu športnikov. V vrtincu športne nostalgije nekdanje skupne države ponujamo zanimivosti in anekdote ob pripravi iger, zgodbo Iva Čarmana in primerjavo organizacije velikih športnih tekmovanj pred in v času slovenske samostojnosti.

Številne športne panoge so v Sloveniji dočakale svoje vrhunce, nekatere celo več. Zelo malo pa jih je v zgolj nekaj mesecih poseglo po kar dveh in to zelo odmevnih. Slovenska moška rokometna reprezentanca je januarja 2004 postala evropski podprvak, le nekaj mesecev kasneje so se Celjani v Flensburgu razveselili naslova evropskih klubskih prvakov. Dogodka sta delno povezana, a v tokratni epizodi športnega časovnega stroja se bomo posvetili predvsem celjskemu klubu in pohodu na evropski prestol. Po prvi tekmi osmine finala je ob pomlajeni zasedbi in zmanjšanem proračunu ter predvsem zaostanku 13 golov kazalo na izpad iz Evrope. A zgodil se je preobrat, lahko mu rečemo tudi čudež, ob otvoritvi nove celjske dvorane, prav v pričakovanju domačega evropskega prvenstva. Sopotnik v tokratnem športnem sprehodu skozi čas je Uroš Volk, ki je takrat doživel svoj rokometni reporterski krst. V slabi uri se bomo vrnili v leto 2003, zakorakali tudi v leto 2004 in na koncu pogledali še v prihodnost.Čudež ob odprtju nove celjske dvorane na poti do evropskega naslovaŠtevilne športne panoge so v Sloveniji dočakale svoje vrhunce, nekatere celo več. Zelo malo pa jih je v samo nekaj mesecih poseglo po kar dveh, in to zelo odmevnih. Slovenska moška rokometna reprezentanca je januarja 2004 postala evropski podprvak, le nekaj mesecev pozneje so se Celjani v Flensburgu razveselili naslova evropskih klubskih prvakov. Dogodka sta delno povezana, a v tokratni epizodi športnega časovnega stroja se bomo posvetili predvsem celjskemu klubu in pohodu na evropski prestol. Po prvi tekmi osmine finala je ob pomlajeni zasedbi in zmanjšanem proračunu ter predvsem zaostanku trinajstih golov kazalo na zgoden izpad iz Evrope. A zgodil se je preobrat, lahko mu rečemo tudi čudež ob odprtju nove celjske dvorane, prav v pričakovanju domačega evropskega prvenstva.

Kaj lahko naredite v dobrih 12-tih sekundah? Prav veliko ne. Brigbita Bukovec je leta 1996 v Atlanti v tem času Sloveniji pritekla prvo atletsko olimpijsko kolajno. Preveč enostavno pa bi bilo posploševati uspeh na dobrih 12 sekund finalnega teka v na olimpijskih igrah. V tretji epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost smo zato prečesali celotno olimpijsko leto 1996, se pomudili pri začetkih petkratne športnice Slovenije in zaokrožili njen finalni tek v Atlanti. Na koncu pa je tokratni gost atletski reporter Boris Ličof podal še pogled v prihodnost in ugotavljal kam drvita slovenska in svetovna atletika. Brigita Bukovec je leta 1996 v Atlanti v tem času Sloveniji pritekla prvo atletsko olimpijsko kolajno. Preveč enostavno pa bi bilo posploševati uspeh na dobrih 12 sekund finalnega teka na olimpijskih igrahV tretji epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost smo zato prečesali celotno olimpijsko leto 1996, se pomudili pri začetkih petkratne športnice Slovenije in zaokrožili njen finalni tek v Atlanti. Med mejnike slovenskega športa uvrščamo tudi prvo atletsko kolajno na olimpijskih igrah. V finalu teka na 100 m z ovirami jo je leta 1996 v Atlanti osvojila Brigita Bukovec. Sezona takrat 26-letne Ljubljančanke je bila polna mejnikov. Brigita Bukovec je pred svojim prvim nastopom za Slovenijo dvakrat izboljšala jugoslovanski rekord na 100 m z ovirami.

Na tokratnem popotovanju skozi čas je sopotnik nogometni reporter Boštjan Janežič. Izlet v čas pred samostojnostjo smo prihranili za eno od prihodnjih epizod, tokrat so pod drobnogledom prvi podvigi slovenske nogometne reprezentance. Osrednja zgodba je namenjena neverjetnemu zadetku Mileta Ačimoviča. To je bil zadetek, ki je slovensko reprezentanco družno peljal na vrh .... Šmarne gore, oziroma do enega od vrhuncev slovenskega športa. Do prvega in edinega nastopa na evropskem prvenstvu, do najštevilčnejšega romanja slovenskih navijačev v tujino, na Nizozemsko in v Belgijo. Do zgodbe, ki je ni moč pozabiti. Kako je uspelo Srečku Katancu preobraziti reprezentanco? Kakšna je bila vloga Zlatka Zahoviča in kdo so njegovi nasledniki? To je le nekaj vprašanj, na katere smo skušali odgovoriti v tokratni epizodi.Osrednja zgodba je namenjena neverjetnemu zadetku Mileta Ačimoviča, ob njegovem strelu je bila žoga med vsemi slovenskimi reprezentančnimi goli najdlje v zrakuTo je bil gol, ki je slovensko reprezentanco peljal na vrh – Šmarne gore oziroma do enega od vrhuncev slovenskega športa. Do prvega in edinega nastopa na evropskem prvenstvu, do najštevilčnejšega romanja slovenskih navijačev v tujino, na Nizozemsko in v Belgijo. Do zgodbe, ki je ni mogoče pozabiti. Kaj je prineslo zasuk od Verdenikove reprezentance, ki je bila daleč od svetovnega prvenstva v Franciji, prek avanture z Bojanom Prašnikarjem do uspešne zgodbe s Srečkom Katancem?

V prvi epizodi športnih izletov v preteklost smo zavrteli kolesje časa alpskega smučanja. Vračamo se v zlate čase, ki jih je s sotekmovalci začel pisati Bojan Križaj. Podoživljamo dvojno zmago v Kranjski Gori leta 1986. Zakaj je bilo alpsko smučanje v osemdestih letih slovenski nacionalni šport? Kako je temu sledila takratna industrija? Kdo so bili protagonisti in kaj počnejo danes? Za konec pa še pogled v prihodnost z iskanjem slovenskih upov prihodnosti in o usodi tekmovanj alpskih smučarjev na najvišji ravni.V prvi epizodi športnih izletov v preteklost smo zavrteli kolesje časa alpskega smučanja. Vrnili smo se v zlate čase, ki jih je začel s sotekmovalci pisati Bojan KrižajZakaj je bilo alpsko smučanje v osemdesetih letih slovenski nacionalni šport? Kako je temu sledila takratna industrija? Kdo so bili protagonisti in kaj počnejo danes? Za konec pa še pogled v prihodnost z iskanjem slovenskih upov prihodnosti in o usodi tekmovanj alpskih smučarjev na najvišji ravni.

V športni redakciji Radia Slovenija smo za vas pripravili serijo izletov v preteklost. Zgodb, ki vas bodo spomnile na največje slovenske športne uspehe. Spregovorili bomo o slovenskih športnih junakih sedanjosti in preteklosti in ves čas vrteli časovni stroj. Oddaje si bodo sledile naključno od krajših do daljših izletov v radijsko in slovensko športno preteklost. Slišali boste naše predhodnike in sedanje člane redakcije, ki vam bomo skušali popestriti dneve brez športa. Avtorje boste spoznavali sproti v uvodni oddaji pa vam ponujamo nekaj vrhuncev naših reporterskih predhodnikov in utrinke ter še neslišane zgodbe sedanje generacije, ki komaj čaka, da se vrne na športna prizorišča. V športnem uredništvu smo za vas pripravili serijo izletov v preteklost. Zgodb, ki vas bodo spomnile na največje slovenske športne uspeheGovorili bomo o slovenskih športnih junakih sedanjosti in preteklosti in ves čas vrteli časovni stroj. Od krajših do daljših izletov v radijsko in slovensko športno preteklost. Slišali boste naše predhodnike in zdajšnje člane uredništva, ki vam bomo skušali popestriti dneve brez športa. Avtorje boste spoznavali sproti, v uvodni oddaji pa vam ponujamo nekaj vrhuncev naših reporterskih predhodnikov in utrinke ter še neslišane zgodbe zdajšnje generacije, ki komaj čaka, da se vrne na športna prizorišča.

Najzanimivejše zgodbe slovenskega športa. Izlete v radijski športni arhiv prepletamo z nepozabnimi trenutki slovenskih športnih junakov sedanjosti in preteklosti.