V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.

Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.

Slovensko sadjarstvo je v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm na eni strani in gospodarskih razmer na drugi v nezavidljivem ali že kar kriznem položaju. To se kaže v upadu pridelave, slabši kakovosti in izgubljanju konkurenčnosti, so med drugim opozorili na mednarodnem sadjarskem kongresu, ki je bil med tednom v Krškem. Težave in izzivi zaradi podnebnih sprememb, načinov pridelave, zelenega prehoda in digitalizacije so lahko tudi priložnosti tako za sadjarje kot državo, smo še slišali na tem strokovnem srečanju. Prvi razpisi v okviru strateškega načrta za trajne nasade se obetajo v aprilu. Mesec prej pa bo uradno in pod pokroviteljstvom Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno ob rokodelski zaživela tudi kulinarična sekcija. Njen namen je obuditi stara znanja o uporabi mesa drobnice in pripravi tradicionalne bakalce. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa se seznanimo tudi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora pri uporabi oljčnih tropin.

Leto 2023 je bilo v vseh pogledih težko. Tako zaradi vremenskih ujm kot zaradi uvajanja novih ukrepov Skupne kmetijske politike, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A glede na napovedi bo tudi letošnje polno izzivov. Občina Ilirska Bistrica bi rada uredila predelovalnico, v kateri bi lahko občani, pa tudi ostali uporabniki s širšega območja, predelovali svoje kmetijske pridelke – predvsem sadje in zelenjavo, pa tudi zelišča. Trenutno z anketo ugotavljajo, koliko je za to zanimanja. Društvo Antonovanje na Kogu pa ob godu sv. Antona Puščavnika že skoraj poldrugo desetletje pripravlja "čurkarijado" in pokušino čurk. V oddaji tudi o kolinah in o tem, kaj čurke sploh so.

Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.

V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.

Sredi uresničevanja sanacijskega načrta in velike vneme pogozdovanja goriškega Krasa po lanskem uničujočem požaru, v Parku Škocjanske jame menijo, da pogozdovanje Krasa nasploh ni dobro. Travišča namreč pospešeno izginjajo, saj je njihov delež samo še 19 od vsaj 42-ih odstotkov, ki so potrebni za ohranitev biotske pestrosti. Pogozdovanje to samo še poslabšuje, so še prepričani v nedrjih klasičnega krasa. Iz Zavoda za gozdove odgovarjajo, da si je s pogozdovanjem narava opomogla in na kamnito kraško goličavo vrnila prst. Vsaka stran - tudi s sklicevanjem na zakonodajo - zagovarja svoj prav, prvi izziv, da poiščeta skupni jezik in strategijo pa je lahko 600 hektarjev nekdanjih kmetijskih površin na pogorelem goriškem Krasu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanjamo še z rezultati odkrivanja podeželske dediščine skozi raziskovanje tipičnih lastnosti vin. V Ložah pri Vipavi pa smo obiskali vinarja letošnjega leta.

Slovenija je po namakanju kmetijskih površin na repu Evropske unije, Španija pa se lahko pohvali z eno najbolj navdušujočih namakalnih infrastruktur. Kakšne so razlike in zakaj so Španci pri tem tako zelo uspešni? Če že nismo tako zelo prodorni pri namakanju, pa smo toliko bolj pri skrbi za gozdove. Zavod za gozdove je tudi letos razglasil 14 najskrbnejših gospodarjev oziroma lastnikov gozdov. Kakšne so njihove odlike? Pr' Birtovih v Prešnici pa po novem odločitve o nadaljnjem razvoju kmetije in projektih sprejemata mlada gospodarja Domen in Saša Benčina. Sledita svojim sanjam in uresničujeta ideje in zamisli, ki jima jih nikoli ne zmanjka.

Turistične kmetije na Koroškem navdušujejo na vsakem koraku. Največji preboj so dosegle prav zaradi medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najbolj znane jedi iz bogate koroške gastronomske dediščine na kmetijah so kvočevi nudeljni, povitnek, mežrli, rpičeva župa, koroški mošt in črnice. Poleg vrhunskih okusov ponujajo tudi doživetja vseh vrst. V oddaji Od setve do žetve smo jih obiskali samo nekaj: ekološko turistično kmetijo Ravnjak, kmetijo in ekohotel Koroš, kmetijo Mikl, kmetijo Ploder, Izletniško in učno turistično kmetijo Klančnik in kmetijo Lešnik.

V oddaji Od setve do žetve smo nekaj pozornosti namenili ekološkemu kmetovanju. O dejanskem stanju in trendih so razpravljali na nedavni strokovni konferenci v Mariboru; povzeli smo nekaj misli, nato pa govorili o za pridelavo zelo pomembnem ukrepu – gnojenju. Obiskali smo tudi eno najobetavnejših kmetij na Ptujskem, kjer sledijo najsodobnejšim trendom, tudi glede varovanja okolja. Ob koncu pa smo napovedali še tradicionalne Lombergarjeve dneve v Mariboru.

Rejci govedi in drobnice v Brkinih in na Krasu so zaradi pogostih napadov volkov na njihove črede vse bolj obupani. Do konca oktobra so zabeležili 69 škodnih primerov, približno polovica se jih je zgodila spomladi. Napad volka povzroča rejcu izdatno škodo, ki je država v vseh primerih ne priznava, z veliko in nerazumljivo zamudo pa se tudi odziva na predloge za odstrel zveri. Pred njihovimi plenilskimi napadi niso rejne živali varne niti za visokimi elektromrežami. Da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo je bil osrednji poudarek letošnjega izbora Naj hlev. Ljubljanske mlekarne so ta naziv podelile letos prvič, prejela pa ga je kmetija Čretnik s Perovega pri Žalcu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, tudi o ustanovitvi prve kmetijske šole v nekdanji deželi Kranjski ter zdajšnji vlogi in izzivih izobraževanja na kmetijskem področju.

Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.

V Martinovi nedelji ocenjujemo letošnji letnik vina. Vinarji iz vseh treh vinskih dežel enotno ugotavljajo, da gre za zahtevno leto, da se bo treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z ekstremnimi vremenskimi pojavi, opozarjajo na nevarnost trsne rumenice in se zanimajo za nove tržne izzive. Naši sogovorniki so Klemen Lisjak, s Kmetijskega inštituta Slovenije in direktor kleti Vina KRAS, Marjan Colj; direktor Kmetijske zadruge Šmarje Marko Jurak in vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič ter Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, in Jernej Potrč, mladi ptujski vinar.

Letošnja neurja s točo in plazovi so povzročila veliko škode tudi v kmetijstvu, zato smo v oddaji Od setve do žetve spregovorili o prilagajanju na podnebne spremembe. Obiskali smo kmetijo Šlamberger v Zrkovcih, eno največjih pridelovalk krompirja, mlajši del družine pa se ukvarja tudi s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Še pri mladih štajerskih vinarjih smo se ustavili; ti se zavedajo, da je čas za spremembe v vinogradništvu, zato se povezujejo.

Kmetje v Vipavski dolini so, podobno kot drugod, ogorčeni nad novo določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zaradi omejitev namreč veliko lastnikov svojih zemljiščne more obdelovati po svojih željah in načrtih, na Ajdovskem in Vipavskem pa je ta ukrep med drugim pripomogel k manjšemu zanimanju za pristop k načrtovanemu novemu namakalnemu sistemu v Zgornji Vipavski dolini. Tamkajšnji občini so ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire ter zavod za varstvo narave že pozvali k spremembi omejitvenih določil, svoj predlog k problematični uredbi pa ima tudi kmetijsko-svetovalna stroka. O letošnji pridelavi in predelavi sliv v Brkinih nam je več povedal edini vitez žganja v Sloveniji, obiskali smo tudi Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje pri Vipavi.

Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.

Na Primorskem, ki je naša največja vinorodna dežela, je letošnja trgatev končana. V Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu beležijo manjši pridelek grozdja od običajnega, predvsem zaradi toče, medtem ko je v slovenski Istri letina količinsko podobna lanski. Zato pa je kakovost grozdnih jagod po strokovnih ocenah dobra, čeprav so sladkorne stopnje nižje, posledično tudi alkoholne, bodo pa vina sočna, sadna in lahka – skratka, stroka napoveduje na Primorskem presenetljivo dober vinski letnik. Ali bo temu res tako, bodo ugotavljali tudi v agroživilskem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer se lahko pohvalijo za novimi, inovativnimi pripravami za analizo kakovosti vina ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V oddaji, smo se odpravili tudi v Krško, kjer so predstavili desetletne rezultate projekta Okusi Posavja.

Oddaja je tokrat namenjena razmislekom o nadaljnjih korakih na področju ekološkega kmetijstva. Katere izzive pri razvoju in širitvi ekološkega kmetijstva vidijo ekološki kmetje Aleš Fister, Blaž Zagmajster in Gregor Slavec? Projekt Ekološko kmetijstvo – naša skupna prihodnost poleg prenosa znanja prinaša tudi ekonomske izračune preusmeritve, poudarjata Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vire Univerze Maribor in Igor Hrovatič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Ivan Drev iz KZ Šaleška dolina pa predstavlja primer dobre prakse odkupa ekološke govedine iz zadružnih vrst.

Tokratno oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izbiranju inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že 14-ič zapored organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Organizatorji pravijo, da je namen izbora podpirati inovativnost med mladimi na področjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Letos se za naziv poteguje 6 kandidatov, po abecednem redu smo jih predstavili v naši oddaji.

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.

Osrednja tema oddaje je sadjarstvo. Ta panoga je v zadnjih desetih letih utrpela veliko škode tako zaradi ekstremnih vremenskih kot tudi neugodnih tržnih razmer. Stopnja samooskrbe se je s 60 % zanihala na najnižjo raven 14 %, v zadnjih letih pa se spet dvignila na 32 %. Pogovarjamo se z nosilcem sadjarske kmetije Radej iz Sevnice. Izpostavljamo nekaj izzivov sadjarske panoge, med katerimi so podnebne spremembe, doseganje primernih cen, večji delež sadja v Javnih zavodih, ozaveščanje potrošnikov, potvorba porekla in priprava strategije za dvig samooskrbe s sadjem. Predstavili smo tudi finančne instrumente v kmetijstvu. Prvi instrument, ki ga bo regionalni razvojni sklad razpisal, bodo ugodna posojila za male kmetije.

V oddaji Od setve do žetve smo mlade kmete povabili k sodelovanju na novem razpisu za dodelitev finančne pomoči pri vzpostavljanju gospodarstev, potem smo preverili, kako je s trgatvijo v vinorodnih deželah Posavje in Podravje; predstavili smo tudi koncept samooskrbovalnice Desetinka in ob koncu oddaje govorili še o soku iz mlade pirine trave.

Za vinogradniki na Primorskem je težavno leto, predvsem zaradi vremenskih razmer in z njimi povezanih posledic, ki se odražajo v manjšem pridelku in boleznih trsov. Čeprav se je trgatev že začela, negotovosti glede kakovosti in količine obranega grozdja še ni konec. Kajti vreme je letos vinogradnike že večkrat neprijetno presenetilo. Pridelka bo po ocenah stroke zagotovo manj, v Goriških brdih za četrtino običajne letine. Na kakovosti, ki bo tudi slabša od lanske, pa lahko grozdne jagode še pridobijo s suhim in sončnim vremenom. V današnji oddaji smo tudi preverili, kako je z letošnjo letino oliv, in izvedeli, pred katerimi novimi izzivi so primorski oljkarji. Za konec pa se podamo še v Brje na Ajdovskem, kjer v tamkajšnjem učnem centru že skoraj desetletje nudijo pridelovalcem v uporabo opremo za predelavo sadja, po novem pa tudi za žganjekuho in destilacijo zelišč.

Tokratna oddaja Od setve do žetve prinaša utrinke iz našega največjega kmetijsko živilskega sejme AGRA v Gornji Radgoni, kjer se na 71.000 m2 razstavnih površin predstavlja kar 1.700 razstavljalcev iz 35 držav. Organizatorji so pripravili številna strokovna predavanja in ostale dogodke, v oddaji pa boste lahko slišali, kaj sta na odprtju povedali predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in kmetijska ministrica Irena Šinko. Na sejmu so predstavili tudi projekt solidarnostne pomoči Kmet – kmetu, v sklopu katerega bodo pomagali kmetijam, ki so jih prizadele nedavne ujme in poplave in o čem je tekla beseda na okrogli mizi Kmetica – pomembna ženska v sodobnem svetu. Pogovarjali pa smo se tudi z mladim kmetovalcem Domnom Logarjem iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.

Poplavne vode so bile onesnažene s fekalijami in različnimi kemičnimi snovmi. Če so zalile kmetijske pridelke, jih je treba zavreči, saj predstavljajo preveliko tveganje za zdravje ljudi in živali. Največ toksičnih snovi predvidoma vsebuje naplavljen mulj. O tem, kako onesnažena je kmetijska zemlja po poplavah, bodo pokazale šele analize. Načrt za monitoring analiz tal pripravlja Agencija za okolje. Nevladne kmečke organizacije pa pričakujejo, da bodo monitoringi, ki bi jih plačala država, zajeli tudi analizo kmetijskih pridelkov. Kaj lahko v težkih časih po naravni nesreči prizadetim kmetijskim gospodarstvom ponudi psihosocialna pomoč? O tem v oddaji Od setve do žetve, v kateri se že oziramo k prihajajočemu agroživilskemu sejmu AGRA v Gornji Radgoni.

V oddaji Od setve do žetve bomo preverili, kakšne posledice so vodne ujme in plazovi povzročili v kmetijstvu. Kmetijski svetovalci namreč po terenu popisujejo škodo, pomagajo z nasveti in ugotavljajo, katero pomoč kmetje najbolj potrebujejo. Ob tem pa bomo govorili še o afriški prašičji kugi, ki so jo pred nedavnim potrdili na Hrvaškem, povzroča pa predvsem gospodarsko škodo, in se ustavili še pri čebelarski letini, ki bo, tako kot glavnina kmetijske pridelave, letos katastrofalna.

Škoda, ki sta jo povzročila toča in orkanski veter zadnje dni julija v Goriških brdih, Vipavski dolini in delu Krasa, je po do zdaj zbranih podatkih kmetijske svetovalne službe prizadela prek 6 tisoč hektarjev obdelovalnih površin na tem območju. Ob tem nosilci kmetijske politike kmetom zagotavljajo, da bodo v drugi polovici meseca prenovili sistemski zakon za odpravo naravnih nesreč ter vanj vključili tudi točo, hude nalive in pozebo. Tako bo mogoče škodo po letošnjih neurjih izplačati že letos. Delo, vključno z odpravljanjem posledic naravnih ujem, je v kmetijstvu in gozdarstvu lahko zelo nevarno in vse prepogosto prihaja do nesreč. Zato opozorila in nasveti, kako čim bolj zmanjšati tveganja za tovrstne nesreče, niso odveč. Prav tako v oddaji opozarjamo na napake Geodetske uprave pri spreminjanju bonitete zemljišč. Na Primorskem se zaradi tega držijo za glave in denarnice.

Silovita neurja s točo so močno prizadela kmetijstvo. Kmetje se podnebnim spremembam sicer poskušajo prilagoditi, vendar tako debele in pogoste toče, kot jih je prizadela ta mesec, ni pričakoval nihče. Kaj o posledicah škodnih dogodkov, ki se vrstijo po vsej državi, menita eden izmed prizadetih kmetov in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? V Bohinju se zavedajo, da zmanjšanje kmetijskih površin slabo vpliva na turizem, zato bi radi obe panogi povezali. Na drugem koncu Slovenije, v občini Loški potok, pa vizualna umetnika na prav poseben način prenavljata oziroma oživljata leseno kmečko hišo in pridelujeta večino hrane za svojo družino. V odprtem učnem stičišču pripravljata tudi različne delavnice.

V oddaji Od setve do žetve bomo obiskali Zadrugo Dobrina, ki je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih prepoznana kot primer dobre prakse. Njen glavni namen ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine in zagotavljanje možnosti poštenega plačila pridelovalcem. V oddaji boste slišali, kako deluje po dobrih desetih letih. Nekaj besed bomo namenili tudi 30-letnici delovanja Pašne skupnosti Pohorje. Medtem ko si v tujini turizma brez pašništva ne morejo predstavljati, se na Pohorju površine za to panogo krčijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.

Sredi visoke turistične sezone smo vam približali nekaj uspešnih zgodb nastanitvenega, izletniškega turizma in osmice. Zadnjo obliko je uvedla že Marija Terezija. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev imamo v SLO 1300 oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji. Zanimanje za to dejavnost narašča. A pogoji so zahtevni in v to vizijo morajo verjeti vsi družinski člani najmanj dveh generacij. Skupaj smo obiskali turistične kmetije v kraškem Tomaju, Šempasu in Kubedu v slovenski Istri, kamor nas je popeljalo Združenje turističnih kmetij Slovenije.

Površine sadnih nasadov v Vipavski dolini se zaradi vremenskih skrajnosti, škodljivcev, divjadi in velikih težav z obnovo sadovnjakov iz leta v leto krčijo. Še pred dvema desetletjema jih je bilo približno 800 hektarjev, zdaj se je ta številka prepolovila. Zato sadjarji in stroka iščejo načine za nov zagon in oživitev sadjarstva v Vipavski dolini. Ena izmed rešitev za večjo odpornost sadnih vrst je mogoče tudi genska banka starih sadnih sort, ki so se pokazale kot zelo trpežne in okusne, vzgajajo in ohranjajo pa jih v družinskem sadovnjaku Božičevih v Kojskem v Goriških brdih. V tokratni oddaji smo pospremili še letošnji jubilejni, 50. strokovni posvet Trte in vino.

Čedalje manj predvidljiva poletja pred žlahtnitelje sort in pred gojitelje rib prinašajo veliko izzivov Podnebne spremembe z vročinskimi valovi, sušnimi obdobji, pa tudi neurji povzročajo ogromno škode na kmetijskih površinah. Žlahtnitelje sort pa postavljajo pred velike izzive, kako vzgojiti rastline, ki bodo čim bolj odporne na neprijazne razmere. Vse večji izziv pa kmetom prinaša tudi čedalje večja populacija zveri. Seveda iščejo rešitve za zaščito domačih pašnih živali pred napadi, pri tem pa so jim lahko v veliko pomoč električne ograje in pastirski psi. Pred vse večjimi izzivi zaradi podnebnih sprememb pa so se znašli tudi ribogojci, kajti sušna poletja s seboj prinašajo tudi večjo porabo elektrike in od njih pogosto terjajo tudi dodajanje kisika.

Osrednja tema oddaje je tokrat pogled na duševno zdravje oz. skrb za podporne službe za upravljanje pritiskov in notranjih stisk kmetov. Predstavljamo rezultate ankete o duševnih stiskah na slovenskem podeželju in o tem, kako je za psihosocialno ozaveščanje in podporo sistematično poskrbljeno v Ameriki. O tem bosta govorili Lucija Pinterič, ki deluje v okviru kmetijsko gozdarske zbornice in Brendi Janssen, direktorica Centra za varnost in zdravje v kmetijstvu univerze v Iowi. Predstavljamo tudi zgodbo povezovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave v okviru projekta Sveže in zdravo. Ob koncu pa nas 13. vinska kraljica Karolina Kobal in njena mama Damjana popeljeta po družinski turistični kmetiji Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi.

V oddaji Od setve do žetve smo govorili o robotizaciji v kmetijstvu in digitalnem gozdnem pomočniku, orodju, uporabnem za napovedovanje razvoja gozdov in podporo pri odločanju glede načrtovanja ukrepov v njem. Ustavili smo se tudi na kmetiji Žitnik v Starošincah, v katerih živijo, kmetujejo in pridelujejo po zelenih načelih. Na koncu pa smo govorili še o samoraslih zdravilnih rastlinah.

Kmetje zahtevajo umik zaostritev pri Naturi 2000, ki jih uvaja predlog uredbe za obdobje od 2023 do 2028. Morebitna uveljavitev te uredbe bi uničila marsikatero kmetijo ali zelo otežila kmetovanje, opozarjajo predstavniki kmetov. Zato je Zadružna zveza Slovenije naročila pravno mnenje, ki ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa ne opredeljuje vrste, obsega in pogojev za omejitev dejavnosti. Kmetje na Igu so napovedali nadaljnje korake, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Govorimo tudi o težavah in razlogih za letošnji slab vznik buč v Prekmurju. V povezovanju in združevanju loške in domžalske zadruge pa spoznamo dobre prakse za prihodnost zadružništva.

Napadi zveri na drobnico in na druge pašne živali so vse pogostejši. Tudi v Beli krajini, kjer so volkovi v zadnjem času že večkrat poklali dobršen del črede Borisa Grabrijana, ki skrbi za ohranjanje avtohtone pasme belokranjska pramenka. Se je bati, da bo pasma zaradi stalnih napadov izumrla? Na mladih svet stoji, pravijo. In zato smo se odpravili na obisk k mladima kmetovalcema. Rok Lančič iz Žihlave, ki nadaljuje prakso svojega očeta in se ukvarja s prašičerejo, je te dni odprl vrata svojih najsodobnejših hlevov, pri Penkovih v Parjah pri Pivki pa te dni začenjajo obiranje jagod in napovedujejo nekaj novosti za letošnjo sezono. Med drugim tudi domač sladoled iz jagodičevja.

Zadnje intenzivno deževje je predvsem v Pomurju in Podravju v kmetijstvu pustilo katastrofalne posledice. V oddaji slišimo, kaj vse je prizadeto in kakšna so priporočila agrotehnične stroke za nadaljnjo pridelavo v letošnji sezone. Govorimo o razlogih za letošnje višje obremenitve iz kmetijstva in o spornim novih bonitetnih točkah točkami zemljišč. Ustavimo se tudi na obnovljeni Smrekarjevi domačiji v vasi Grobišče pri Postojni, kjer je tudi s pomočjo evropskih sredstev že pred leti zaživela uspešna dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji.

V oddaji Od setve do žetve smo se osredotočili na 34. Festival dobrote slovenskih kmetij, ki je bil v Minoritskem samostanu na Ptuju. Festival pridobiva prepoznavnost, v ospredje pa postavlja najboljše izdelke našega podeželja, prav tako odpira aktualne teme o pomenu lokalno pridelane hrane, tokrat s poudarkom na zmanjševanju zavržkov hrane.

Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.

Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.

V ospredju pozornosti je tokrat drugi vseslovenski protestni shod letos, s katerim je sindikat kmetov Slovenije s podporo preostalih nevladnih kmetijskih organizacij stopnjeval pritisk na vlado pri izpolnitvi zahtev, s katerimi želijo doseči enake pogoje za kmetovanje, kot jih imajo kmetje v drugih evropskih državah. Z na novo izvoljenim predsednikom Zveze turističnih kmetij Slovenije, Jožetom Sokličem, se pogovarjamo o razvoju turizma na kmetijah. Dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa nam predstavlja koncept ogljičnega kmetovanja.

Za tokratno oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer je bil šesti slovenski vinogradniško-vinarski kongres. Potem ko smo zadnjih 20 let govorili o težavah zaradi zmanjševanja vinogradniških površin, o težavah pri prodaji vina tudi zaradi cenovne politike, stroka zdaj ocenjuje, da so pred vinogradništvom svetlejši časi. Udeležili smo se tudi predavanja in praktičnega prikaza za večjo varnost voznikov traktorjev v organizaciji Agencije za varnost prometa. Govorili pa smo še o apnenju kot enem najpomembnejših agrotehničnih ukrepov za izboljšanje rodovitnosti tal.

V oddaji Od setve do žetve izvemo, kje na Primorskem uspeva večji nasad leske, kako je uspela zasaditev največjega oljčnika v slovenski Istri in kako potekajo tehnični pregledi traktorjev na terenu.

Kaj trenutno najbolj tare kmete na Planinskem in kaj na Cerkniškem polju in kaj to pomeni za nadaljnje kmetovanje na območjih, kjer so že davno kmetovali tudi njihovi predniki? Se bodo morali zaradi varovanih območij Nature 2000 in ohranjanja določenih habitatov, dokončno poslovit od kmetovanja? Po sestanku s premierjem ter s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire in prostor sicer ugotavljajo, da so nekoliko zbližali stališča. Če pa se zadeve ne v treh tednih ne bodo premaknile v pravo smer, bodo ponovno oživili proteste. V oddaji še o ideji, kako na kmetijska zemljišča postaviti sončne elektrarne, ne da bi pri tem ogrozili kmetijsko proizvodnjo in o simboliki jajc.

V oddaji izpostavljamo nekaj ključnih vsebinskih in informacijsko tehnoloških novosti letošnje subvencijske kampanje, ki se je začela 31. marca in bo trajala do 10. julija. Kmetje se bodo morda odločali za drugačne kombinacije subvencij na površino. Velika novost bo letos obvezno spremljanje kmetijskih površin preko satelitskih posnetkov, kar prinaša veliko natančnost podatkov. Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine, nam odkriva pogled mladih na novo obdobje kmetijske politike. Obiskali smo manjšo kmetijo Pr 'Bernadovc v občini Kamnik, katere glavna dejavnost je proizvodnja kokošjih jajc, ki pa ne zadošča za vzpostavitev enega delovnega mesta.

V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.

Zaradi številnih novosti se je kampanja za uveljavitev ukrepov kmetijske politike nekoliko zavlekla in se bo začela konec meseca. Med ukrepi so taki, ki so znani že od prej, medtem ko kmetijsko-podnebna-okoljska plačila ter tako imenovane SOPO-sheme za okolje in podnebje prinašajo kar nekaj sprememb in novosti, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. V oddaji predstavljamo tudi nove obvezne omejitve kmetovanja na območjih Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja, ki povzročajo ogorčenje med kmeti. V oddaji spoznamo še, kako se vse bolj širita knjižnična izposoja in vzgoja domačih semen.

Meteorološka pomlad je tu in čez nekaj dni ji bo sledila še koledarska. Narava se je že dodobra prebudila in marsikdo razmišlja tudi o tem, kaj bo prineslo poletje. V zadnjih letih so ta vroča, vrstijo se neurja s točo in požari, pridelke in gozdove pa ogroža tudi suša. In prav zaradi lanske izjemne suše obstaja velika nevarnost prenamnožitve podlubnikov v severnoprimorskih gozdovih. Zavod za gozdove lastnike opozarja, naj bodo pozorni. Tudi Pomurje je vse bolj ogroženo zaradi sušnih poletij. Škoda je ogromna, zato domačini pozivajo vlado, naj z zakonom podpre namakanje. Vode v Muri je dovolj. Kot rešitev v borbi proti požarom pa se – kot naravne pregrade proti njihovem širjenju - čedalje bolj izkazujejo oljčniki.

V oddaji govorimo o izzivih ekološkega kmetijstva. V Sloveniji je v ekološko pridelavo vključenih 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, država si je do leta 2030 zadala vključitev 18 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, je treba izboljšati dostopnost in prenos znanja do kmetov, porabnike pa izobraziti, da bodo vedeli, zakaj je ekološka hrana boljša od konvencionalne. Kakšna bo podpora na tem področju v novi finančni perspektivi, v kateri sta ekološko kmetovanje in predelava ena izmed prioritet kmetijskega ministrstva?

V oddaji, namenjeni podeželskim temam, smo se ustavili na prvih Tumpejevih dnevih, strokovnem posvetu s področja govedoreje; ta je bil na začetku meseca na Ptuju. Kmetje se sprašujejo, ali se politika sploh zaveda, da je govedoreja predvsem zaradi naravnih danosti Slovenije najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Z mlado kmetovalko Anjo Pignar smo govorili o izzivih v kmetijstvu, predstavili pa smo tudi izsledke raziskave o enakosti spolov na podeželju. Ta je pokazala, da so posebej globoko zakoreninjeni spolni stereotipi, zaradi katerih imajo ženske bistveno več obveznosti kot moški.

V tokratni oddaji Od setve do žetve se bomo najprej seznanili z namenom in cilji štiriletnega evropskega projekta LIVESEEDING, ki se je začel oktobra lani in se ukvarja s težavami ekološke pridelave, predvsem zagotavljanja kakovostnih ekoloških semen. Njihova ponudba je v Sloveniji skromna, kakšnega načrtnega razvoja na tem področju do zdaj ni bilo. V projektu sodeluje 36 partnerjev, med njimi tudi Kmetijski inštitut Slovenije. Z žlahtnjenjem in raziskavami na področju ekološke pridelave pa se bodo poskušali približati konvencionalnemu kmetijstvu. V oddaji bomo tudi izvedeli, zakaj je v Posavju vse manj sadjarjenja in na kaj so še opozorili v Artičah ob letošnjih sadjarskih dnevih. Pozanimali smo se tudi, kako daleč so v zgornji Vipavski dolini z načrtovano postavitvijo namakalnega sistema.

V oddaji Od setve do žetve govorimo o zadružništvu, katerega mejnik predstavlja prva Okrajna posojilnica, ki so jo pred stoletjem in pol ustanovili v Ljutomeru, danes pa je njena pravna naslednica Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci. Potem smo iz gnezd pobrali jajca ali bolje rečeno spoznali mladega prevzemnika Uroša Šraja, ki se na domači kmetiji ukvarja z vzrejo kokoši nesnic. Zimski čas, ko ni ravno veliko skrbi s kmečkimi opravili, pa smo si polepšali z dejavnostjo kmečkih žensk, ki v Društvu Toplica ohranjajo kulturno dediščino. Ta čas jih najbolj povezuje volnena preja.

V ospredje oddaje postavljamo nove izzive v poljedelstvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in vinogradništvu. Gre za vprašanja gnojenja, obdelave tal, sredstev za zaščito rastlin, novih tehnologij in semenskega materiala. O njih so se pogovarjali na nedavnem simpoziju Slovenskega agronomskega društva. Predstavljamo tudi predelavo hmeljevine v kompost, ki je ena od možnosti za vračanje dragocenih hranil v zemljo na hmeljarskih kmetijah. Na koncu pa se bomo pogovarjali z mlado prevzemnico mlečne kmetije na Gorenjskem Liso GORJANC.

Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.

Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.

V tokratni oddaji smo se med drugim odpravili v Krško, kjer so pred kratkim slovesno zaznamovali 20-letnico društva rejcev krškopoljskega prašiča. To, edino avtohtono slovensko pasmo prašičev, je stroka želela v drugi polovici 20. stoletja uničiti, toda rejci so ob pomoči naklonjenih jim strokovnjakov pujsu dali veljavo in poskrbeli za njegovo ohranitev. Danes njegovo meso razvaja apetite sladokuscev. Pot nas je zanesla tudi v turistično vas Narin na Pivškem, kjer smo obiskali kmetijo pri Andrejevih. Mlada prevzemnica Andreja predstavlja tretjo generacijo na kmetiji, ki jo je praktično iz nič ustvaril njen ded. Za konec pa smo se na kmetiji na Manžanu pri Kopru poučili o pridelavi kakovostnega kisa.

Visoke temperature pozimi iz panjev vabijo čebele, ki pa v naravi v tem času ne morejo najti hrane in tako samo porabljajo svojo energijo. Na Primorskem jih dodatno ogrožata še megla in vlaga, zato je topla zima za tamkajšnje čebelarje še večji izziv. Kako se z različnimi izzivi spopadajo mladi prevzemniki, nam pove v prirejo senenega mleka usmerjen kmetovalec iz občine Dobrna. Pozanimali pa smo se tudi o ponudbi drugega festivala Okusi Škofjeloškega, ki bo potekal še do konca tega meseca.

Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo, ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša Celostna podpora kmetom, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci. \n

Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša »Celostna podpora kmetom«, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci.

V prvi oddaji Od setve do žetve v novem letu smo rdečo nit usmerili v prihodnost. Zadnjih nekaj let so izzivi v kmetijstvu povezani predvsem s podnebnimi spremembami in vremenskimi ekstremi; ti v zadnjih letih kmetovalcem povzročajo številne težave. Ker pa njihovih razsežnosti ni mogoče predvideti, se lahko kmetje samo prilagodijo. Začenja se tudi novo programsko obdobje skupne kmetijske politike; kaj prinaša in kako novosti ocenjujejo nekateri pridelovalci, ste slišali v oddaji, dodali smo ji še nekaj želja tistih, ki se trudijo, da na naše krožnike pride sveža in zdrava hrana.

Božično oddajo Od setve do žetve smo namenili vinski, mlečni in medeni kraljici ter hmeljarskemu starešini. Predstavili so svoje izkušnje in doživetja pri uresničevanju njihovega poslanstva na področju vinogradništva in vinarstva, mlečne proizvodnje, čebelarjenja in pridelave hmelja. Leto 2022 so vsi štirje v en glas ocenili kot zelo težko.

Podeželje ponuja veliko priložnosti tako za pridelavo hrane in vina, pa tudi domače volne in možnosti za družabne prireditve. Mladi so kljub obilici dela na kmetijah pripravljeni v različnih društvih in organizacijah sodelovati pri izvedbi zanimivih in inovativnih idej, starejši pa so jim vsekakor pripravljeni predajati svoja znanja in običaje. Tako mladi od Svetega Jurija ob Ščavnici skrbijo za širjenje kulture pitja vina kar s spletno degustacijo. Člani Društva rejcev drobnice na Idrijskem in Cerkljanskem pa so zaradi vse večjega povpraševanja po domači volni spet obudili rokodelsko sekcijo. Ker pa tudi Slovenci vedno rajši jemo sladki krompir, namenjamo nekaj pozornosti še predstavitvi te gomoljaste trajnice.

Na 7. srečanju mladih prevzemnic in prevzemnikov kmetij so mladi oblikovali predloge za izboljšanje ukrepov kmetijske politike, za lažje kmetovanje v novi kmetijski perspektivi. Treba pa bi bilo opredeliti kdo je aktivni kmet. Nova metodologija izračunavanja plačil OMD- za območja s težjimi pogoji bo kmetijam s hudimi nakloni in strminami pod 500 metrov nadmorske višine znižala višino subvencij v prihodnje. Haloški kmetje so ministrici Ireni Šinko na terenu v Halozah pokazali zakaj menijo, da je to nepravično in terja spremembo točkovanj. Po Sloveniji je veliko manjših kmetij, ki jih nosilci vzdržujejo tako, da obenem hodijo v službo. Obiskali smo kmetijo Pr Lukš v Ljubljani, tudi pri njih je tako. »Tla so osnova iz katerih zraste hrana«, je bil slogan letošnjega svetovnega dne tal. Pozornost jim posvečamo tudi v naši oddaji.

V oddaji Od setve do žetve smo med drugim predstavili novo metodologijo za izračun plačil OMD, torej za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje; ustavili se bomo pri kmetijskih zavarovanjih, njihov obseg je pri nas še vedno zelo majhen v primerjavi z Avstrijo, govorili pa smo tudi o tem, da je prav zdaj primeren čas za sajenje sadnega drevja, saj so tla še dovolj topla.

V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.

V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.

Kmetovalce poleg vse bolj neugodnih vremenskih razmer skrbi tudi kmetovanje ob upoštevanju uredbe, ki zahteva polovično zmanjšanje rabe pesticidov v državah članicah Evropske unije do leta 2030. Pomurski kmetje pravijo, da bo to številne uničilo, spet drugi pa zagovarjajo ekološko oziroma trajnostno kmetovanje. Po treh letih pa se končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva, v katerem smo preučevali novo sorto jabolk bonita. Kakšni so rezultati v sadovnjakih, smo povprašali tako v zadrugi Tibona kot na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

V oddaji Od setve do žetve predstavljamo rezultate uporabe visokotehnološkega škropilnika, s katerim se bistveno zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Alternativno sodobno tehniko so preizkušali na treh kmetijskih gospodarstvih v okviru triletnega evropskega projekta uvedbe novih mehanskih in samostojnih avtomatiziranih tehnologij za trajno pridelavo v vinogradih. Seznanjamo se tudi s poskusnim projektom o možnostih za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, bivanja starejših na kmetijah, in se pogovarjamo o pridelavi slovenskega mladega ingverja.

Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.

V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.

Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.

Novih izzivov se tudi v kmetijstvu po navadi lotevajo mlajši in v tokratni oddaji vam predstavljamo 23-letnega Janeza Rakovca, ki je na obrobju Kranja ustvaril prvo slovensko farmo spiruline, modro-zelene alge, iz katere izdeluje prehranska dopolnila. O prehrani je govor tudi v prispevku o Perutninarski zadrugi Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja, pozornost pa namenjamo še vloženim oljkam, ki so jih ocenjevali na festivalu na Goriškem. Lidija Kosi, ki je podpisana pod tokratno oddajo, pa je poizvedela, kakšne zamisli in načrte imajo v 25 let starem Združenju turističnih kmetij Slovenije.

Kmečko sirarstvo v Sloveniji je v vzponu, ponudba kmečkih sirov je vse bolj pestra. Razvoj je rezultat organiziranega dela, izobraževanja, prilagajanja zakonskih podlag in enotnega nastopanja, s katerim so pred 24-imi leti začeli v Združenju kmečkih sirarjev. Uspešnih zgodb sirarstva pa ne pišejo samo mladi, ki nadaljujejo tradicijo družinskih kmetih, svet sirarstva privablja tudi posameznike iz drugih poklicev. Vse to je odražal letošnji festival slovenskih sirov. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve z avtorico Jernejko Drolec.

V oddaji Od setve do žetve je bil v ospredju svetovni dan kmetic, ki ga zaznamujemo 15. oktobra, in sicer smo govorili o posledicah koronakrize za kmečke žene. Ker digitalna tehnologija zelo hitro napreduje tudi v kmetijskih praksah, nas je zanimalo, kateri stroji so na tem področju najsodobnejši. Ob koncu pa smo predstavili še kampanjo za promocijo sadja.

V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.

Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem.

Sirarstvo je tudi pri nas vse bolj cenjeno in že prihodnji teden se bo okoli 150 sirarjev iz vse Evrope v Sloveniji udeležilo 12. konference Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE. Kot dodajamo v današnji oddaji, bo konferenci sledil 3. festival slovenskih sirov v Kongresnem centru Brdo. Z zadovoljstvom vam sporočamo tudi, da se na idrijsko – cerkljanskem razmere zaradi napadov na drobnico nekoliko umirjajo, še z večjim veseljem pa smo se oglasili v kampu Beli gaber na robu vasi Vrh v Loški dolini. Tam se v sožitju z naravo dobro počutijo tako obiskovalci kot domačini.

Za pridelavo jabolk je letošnje leto še eno več v nizu slabih let. V oddaji Od setve do žetve osvetljujemo zahteven položaj sadjarstva in bojazen pred posledicami radikalnega zmanjšanja oziroma prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Govorimo tudi o tako imenovanem projektu pametnih vinogradov, kjer fitofarmacevtska sredstva zmanjšujejo z digitalizacijo. Spoznamo spletno aplikacijo » Zadružno iz Slovenije«, predstavljeno v okviru projekta Zelene verige, ki letos želi povezati predvsem lokalne ponudnike hrane z organizatorji šolske prehrane.

V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili namakanje, ki je nujno za obstoj kmetijstva. Projekcije namreč kažejo, da se bosta pogostost in jakost suše nadaljevali tudi v prihodnje, zato so rešitve nujne. Te so potrebne tudi v naših gozdovih, predvsem bukovih, kjer se letos – poleg suše – spopadajo še z napadom bukovega rilčkarja in listnih uši, vse bolj pa je opazno hiranje navadne bukve. Tudi o tem smo govorili v oddaji Od setve do žetve; napovedali pa smo še praznik drobnice v Mekinjah.

Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022.

Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo.

V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.

Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja.

Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle.

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo.

Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše.

V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov.

V meteorološko poletje smo ta teden vstopili ob visokih temperaturah ozračja, občasnih nevihtah in vetrovnih vložkih. A izdatnejšega deževja že več tednov, ponekod tudi mesecev ni bilo. Posledice se odražajo v izsušeni zemlji in upadu kmetijske pridelave. V zgornji Vipavski dolini zaradi suše že bijejo plat zvona. V veliki negotovosti so tudi na Goriškem in v slovenski Istri. In ker je osrednja nit tokratne oddaje vpliv vročine na kmetijstvo in voda v takšnih ali drugačnih povezavah, se odpravimo še v čezmejni prostor na zahodu države. Tam se v okviru programa Interreg Slovenija-Italija končuje evropski projekt Acquavitis, ki obravnava pomen učinkovite rabe vode v vinogradništvu. Predstavimo vam nekatera nova spoznanja in pridobitve tega projekta.

V oddaji Od setve do žetve ste slišali, da interes za žganjekuho v Sloveniji močno narašča, a smo na tem področju še vedno na podobni stopnji kot pred petnajstimi leti pri pridelavi vina. Na 56-em ocenjevanju vin letnika 2021 v vinorodni deželi Podravje pa so potrdili, da je kakovost teh iz leta v leto boljša. Govorili smo še o pomembnosti mejic za izboljšanje kmetijske krajine. To so ozki pasovi grmovja ali dreves, običajno vzdolž meja med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, ki povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Predstavili smo še knjižnico semen, ki je letos začela delovati v Ormožu.

Letos mineva 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od vnovične ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Ta združuje 60 zadrug in pokrivajo več kot 13.000 družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze; Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda, in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.Kmetijske zadruge so imele v zadnjih stoletjih ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v EvropiLetos je 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od ponovne ustanovitve  Zadružne zveze Slovenije. Slednja združuje 60 zadrug in pokrivajo čez 13 tisoč družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze;  Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.

Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na gospodarski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini. Vodenje kmetijskega ministrstva prevzema Irena Šinko, njen najpomembnejši cilj je povečanje nacionalne prehranske samooskrbeNova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi  prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. Po podatkih Zavoda za gozdove je v zasebnih gozdovih izvedena samo polovica načrtovanih ukrepov negeV oddaji Od setve do žetve ob izteku slovenskega tedna gozdov izpostavljamo pomen nege gozdov, s katero usmerjamo razvoj prihodnjih gozdov in postavljamo temelje stabilnega in trajnostnega gozda. Stroka  priporoča, da mora sodobna nega gozdov upoštevati izzive izrazitih podnebnih sprememb in  se prilagajati večjim pričakovanjem družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah gozdov. Zato poudarja princip raznovrstnosti. V oddaji napovedujemo težko pričakovani,  jubilejni ,  50. kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo letos v Suhi krajini. Letos se bodo ekipe pomerile v znanju o semenarstvu, krškopoljskem prašiču, kmetijstvu na območju Nature 2000 in o evropskih ciljih mladih. Govorimo pa tudi o reji drobnice v Beli krajini. Čeprav število rejcev upada, se s polno paro pripravljajo na tradicionalno razstavo ovc in koz ter pastirskih psov in med drugim predstavitev kulinaričnih dobrot iz mesa drobnice.

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.Pri nas ne pridelamo dovolj jagodičevja, da bi zadostili potrebam domačega trgaV kmetijski oddaji  smo se najprej ustavili na Primorskem, natančneje v Vipavski dolini – obeti pred začetkom namakalne sezone tam niso spodbudni. Dobra pa je letošnja sezona jagod; kljub temu pa tega in drugega jagodičevja pri nas še vedno ne pridelamo dovolj. Ob koncu smo vas povabili še na Ptuj, na 33. festival Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji so z odzivom pridelovalcev zadovoljni in so poudarili, da število sodelujočih in priznanj potrjuje kakovost slovenskih izdelkov s kmetij.

V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in drugih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.Pridelovalci zelenjave vse težje prenašajo podivjana cenovna nesorazmerja, stroški enormno naraščajoV tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in ostalih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa vam postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.

V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih spodbujajo krajinski parki, spet drugi si v boju proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …Tudi kmetijci se zavedajo pomena ohranjanja biotske pestrostiV Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih vzpodbujajo krajinski parki, spet drugi si v borbi proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …

V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD za razvoj podeželja, ki jih vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v programskem obdobju, ki se končuje, pustile na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področje, na katerem so se kmetije uspešno vključevale, pa je razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih Goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 MIO evrov. Obe pristojni ministrstvi, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni. Oddaja je del projekta EU4INFO in je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije. Manjši lokalni projekti CLLD pomagajo povezovati in ustvarjati nova delovna mesta na podeželjuV oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD, ki jih za razvoj podeželja vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v iztekajočem se programskem obdobju pustili na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področji, na katerih pa so se kmetije uspešno vključevale, sta razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 milijonov evrov. Obe pristojni ministrstvi , ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake. Prireja jajc na kmetijskem gospodarstvu ni tako zelo preprostaV oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake.

V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo smo začinili še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.V selekcijsko-trsničarskem središču Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, se končujejo dolgoletni postopki klonske selekcije za vinsko trtoV tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo  smo začinili  še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.

Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 medvedov. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. Požar, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi veliko gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v preteklih nekaj letih, pa upajo oljkarji, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine.Je zadržanje odstrela 222 medvedov res strel v koleno? Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 medvedov. Na Kmetijsko gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. Požar, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi ogromno gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v minulih nekaj letih pa upajo oljkarji, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine.

Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 evra za liter, dodatnega 2,5 evra pa prihodnji mesec. Trendu povišanja odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je treba zagotoviti vzdržno poslovanje vseh členov v verigi, je začel Sindikat kmetov Slovenije. Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje razmeroma skromen. Pritisk sindikata kmetov Slovenije pospešil bilateralna pogajanja za nove odkupne cene mleka Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 centa za liter, dodatna 2,5 centa pa prihodnji mesec. Trendu povišanje odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini, želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je potrebno zagotoviti vzdržno poslovanje  vseh členov v verigi,  je začel Sindikat kmetov Slovenije.  Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje relativno skromen.

Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja. Stroka priporoča nove pristope, ki bi prispevali k zmanjšanju posledic dolgotrajne sušeOsrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja.

Oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani. Z akcijo »Dan sajenja medovitih rastlin« do več hrane za čebele in druge opraševalce, posledično pa tudi do večje prehranske varnosti za ljudiTokratno oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani.

Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država od 1. aprila naprej poskrbela za določene podpore.Če ne bo nafte za kmetijske stroje, v Sloveniji ne bomo pridelali hraneNadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika, poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država, od 1. aprila naprej, poskrbela za določene podpore.

Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas bomo seznanili v začetku oddaje Od setve do žetve. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva pridružuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija. Obrezovanje sadnega drevja je glavno opravilo sadjarjev na začetku sezoneMarec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas seznanjamo v začetku oddaje. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti Romana Mavca, vodje Poskusnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva priključuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija.  

V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč 21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev. Vstopili smo v dvomesečno subvencijsko kampanjo 2022V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč  21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.

Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začne 24. februarja, se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in smernice prejšnjih let. Agencija za kmetijske trge je že decembra lani izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, januarja letos pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po preostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začne ta projekt Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Iz oddaje boste izvedeli tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. S knjižnicami semen za večjo domačo pridelavo zelenjave, drugih povrtnin, zelišč in tudi cvetjaPred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začenja 24. februarja se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in trende preteklih let.  Agencija za kmetijske trge je že lani decembra izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, letos januarja pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po ostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začenja s tem projektom Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. V oddaji izvemo tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček.

S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej izboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje in drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča - Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnostih čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.Zaradi podražitev gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mlekaS podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej zboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje n drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča – Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnosti čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.

V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše, ki jo je razlil Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalce iz Ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami , nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji, ki jo vodi Jernejka Drolec, smo tokrat približali projekt namakanja okoli 200ha na Krškem polju. Na pohodu so nove sorte poljščin, ki so odporne na sušo, ki potrebujejo manj gnojil in dajejo visoke pridelke V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše. Razvil jo je Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec iz ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami, nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in  odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji smo tokrat približali načrte namakanja za  200 ha zemljišč na Krškem polju.

V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako Izbrana kakovost ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine, svetla izjema pri tem je podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev. Z akcijo znižanja cen najbolj kakovostnih živil potrošniki dobili napačen signal, da je hrana poceni V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako 'Izbrana kakovost' ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine -- svetla izjema pri tem je  podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev.

V tokratni oddaji se bomo najprej lotili problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšanje uporabe kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev, pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam bomo predstavili še projekt pridelave različnih sort fižola v drugem krogu poskusa ljubiteljske znanosti. Po zgledu iz podjetništva želijo v Dornberku na Goriškem poiskati inovativne pristope v kmetijski pridelavi – tudi prek zagonskih podjetijV tokratni oddaji se najprej lotevamo problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšati uporabo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam predstavimo še projekt pridelave različnih sort fižola skozi drugi krog poskusa ljubiteljske znanosti.

Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev. V Sloveniji med martinovim in pustom tradicionalno pripravljamo hrano iz doma rejenega prašičaVeč kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev.

V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom s Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. S tem vprašanjem se ukvarja projekt Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika. Tehnološki razvoj z digitalizacijo in robotizacijo je nezadržen tudi v slovenskem kmetijstvu V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom iz Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. Ta problem naslavlja projekt  Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh  njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika.

Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji. Kmetje, mlajši od 40 let, vodijo zgolj 11 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski unijiPrvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji.

V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo projekt namakanja v Zgornji Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati želene pridelave. Končujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade, seznanjamo, kaj vse je treba storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa končujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.Brez kmetijstva ni življenja, brez namakanja ni želenih pridelkovV zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo  projekt namakanja v zgornje Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati željene pridelave. Zaključujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade seznanjamo,  kaj vse je potrebno storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa zaključujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.

Vas zanima, kdo so najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodijo vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas te teme zanimajo, oddaje nikar ne preslišite.Zavod za gozdove tudi letos razglasil 14 najbolj skrbnih lastnikov gozodovVas zanima, kdo so najbolj skrbni lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodi vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas teme zanimajo, oddaje nikakor ne gre preslišati.

Predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov, ki se letos končujejo. Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev, s katerimi je projekte financirala, postavila pogoj, da v njih sodeluje več partnerjev, obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje, ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo gospodarsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabo vode v kmetijski pridelavi s pomočjo sistema za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Znanje in uporabni rezultati projektov EIP, ki so plod sodelovanja kmetov, svetovalcev in raziskovalcev so na voljo vsemTokrat predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov,  ki se  končujejo z letošnjim letom.  Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev s katerimi so bili projekti financirani,  postavila pogoj , da v njem sodeluje več partnerjev,  obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje,  ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov  v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev  gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo  kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo ekonomsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabe vode v kmetijski pridelavi, s pomočjo sistema  za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse siromašnejši. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem. Porazdelitev bremen zaradi cenovnih odstopanj na trgu surovin ni razporejena pravično, pravijo kmetjeV oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse bolj siromašen. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem.

Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj navzoče tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem načelu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.Ekološko kmetovanje vse bolj prisotno, a še daleč od strateškega ciljaOsrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj prisotno tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem principu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.

Kmetijske zadruge so dobavitelji živil tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga s skupinsko ponudbo prizadeva, da bi otrokom v šolah in vrtcih ponudili lokalno zelenjavo in sadje in kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače. Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi, in slišimo, zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice. Za višja neposredna plačila bodo kmetije morale izpolnjevati višje okolijske zahteveKmetijske zadruge so dobavitelji živil  tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga prizadeva z lokalno pridelano zelenjavo in sadjem priti v šolske kuhinje in izvemo, kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače.  Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi in slišimo zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice.

Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju. Vinarji optimistični, letošnji vinski letnik bo kakovostno odličen, znova se odpirajo tudi tuji trgiPo Martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se skupaj z dopisniki  sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina  kot lani, sorte za belo vino so letos obrodila za 16% manj, za rdeče vino pa za 22% manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji  se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28 tisoč 5000 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali  približno 15 tisoč ha. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70% vinogradov. Velika večina,  dobrih 90%, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektaru.