“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

V jezikovnem KiKsu bomo tokrat pod drobnogled vzeli tri oziralne zaimke, ki so pogosto predmet jezikovne zagate, saj jih v vsakdanji rabi med seboj lahko hitro zamenjamo. Govor je o zaimkih čigar, kateri in ki. Zaimek ki je zgolj krajša različica zaimka kateri, kar pa ne pomeni, da ju lahko prosto zamenjujemo; zaimek čigar pa ima v stavku točno določen položaj.

V občini Krško želijo zaselek naselja Premagovce odcepiti in ga kot ločeno naselje poimenovati Trebelnik. Naselja v Sloveniji s tem zemljepisnim imenom še nimamo, zato to poimenovanje s strokovnega vidika ni problematično. Tako je danes. Zelo veliko pa je pri nas naselij, ki so dobivala imena v obdobju, ko standardizacija zemljepisnih imen še ni imela take veljave. Tako imamo v Sloveniji kar 8 naselij z imenom Pristava. Zakaj je to z gledišča zakonodaje in smernic sporno?

Danes bo v KiKsu govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik: biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite, po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je tale, skrit v stavku: »Tega ne rabi delati.« Ste ga našli? Za vas ga bosta zdaj poiskali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Veznike v slovenščini delimo na enodelne in večdelne, enodelne pa dalje na enobesedne in večbesedni. Pri slednjih nam pogosto nagaja vejica, saj se ravnamo po pravilu: “Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,” ki pa ne velja v vseh primerih. Kako je z rabo vejice pri večbesednih enodelnih ter večdelnih veznikih, nam je v tokratni Kratki informativni koristni slovenščini razložil docent doktor Damjan Popič s Filozofske fakultete ljubljana.

Ste si nove cilje zadali ob začetku leta ali na začetku leta? Vas je pritegnil podatek na ali v začetku oddaje? Se je škandal zgodil na začetku ali v začetku mandata? To so primeri dileme, kjer ni izključne pravilnosti ali nepravilnosti. So pa preference oz. ustreznejše rabe. Darja Pograjc se je o tem pogovarjala z dr. Polono Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.

Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?

Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

V današnji rubriki Kiks bomo pogledali v jezikovne slovarje in nekatere ostale priročnike. Malo za šalo – ljudje prav radi v priročnike sicer ne gledamo, saj jih ne maramo prav preveč, zato, ker nas omejujejo. Pa vendar – danes zelo veliko informacij najdemo na spletu in četudi te informacije s spleta so zapisane v kakšnih priročnikih, pogosto ne prepoznamo, v katerih so. Zato je res pomembno, da vemo, kje smo informacijo našli in da jo znamo povezati z vsebino tega priročnika. Več o tem dr. Mateja Jemec Tomazin - pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.

Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?

Kadar nimamo dovolj časa, da bi kavo spili v kavarni, jo lahko vzamemo za na pot, za s sabo, za s seboj ali za po poti. To so štiri prevodne ustreznice angleškega izraza “coffee to go”, ki so tudi slovnično pravilne. Kot nam v tokratnem KiKsu pove dr. Urška Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v pogovornem jeziku slišimo tudi neustrezna poimenovanja, kot sta na primer kava za sabo ali kava za po peš.

Danes obelodanimo razliko v rabi dveh prislovov oz. predlogov, ki ju v govoru pogosto zamenjujemo. Bi rekli, da gledate »čez« okno ali »skozi« okno? Rekli verjetno prvo, zapisali pa, upamo, drugo. Več v KiKsu s prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

V današnji oddaji Kiks se bomo ukvarjali s posebnostmi dvojine in množine, ko govorimo o delih telesa in delih oblačil. Dvojina je v jezikih nestabilna slovnična kategorija in je v primerjavi z množino zaznamovana. V indoevropskih jezikih je skozi stoletja izginjala in se kot posebna kategorija ohranila le v redkih slovanskih jezikih: poleg slovenščine še v gornji in dolnji lužiški srbščini in kašubščini. Vendar pa dvojinske oblike niso izginjale vse naenkrat. Več o tem Tadeja Bizilj in njena sogovornica, dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.

V prejšnji oddaji smo razložili, kaj so t. i. kalki. V grobem lahko rečemo, da kalkiranje deluje kot najbolj osnovni brezplačni spletni prevajalniki. Kalki so torej slepi prevodi brez upoštevanja konteksta drugega jezika. Nekaj primerov smo tako že dali: recimo »imaš to« namesto preprosto »zmoreš« ali »ko pade noč« namesto slovenske ustreznice »ko se znoči«. Tokrat je naš sogovornik prevajalec, katerega prvi jezik je angleščina, šele drugi slovenščina. S kakšnimi kalki se srečuje?

Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.

Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.

Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?

V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.

V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.

Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.

V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.

Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.

Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.

V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.

»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".

Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.

V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.

Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?

Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.

Pred tednom dni smo v Kratki informativni koristni slovenščini govorili o težavah, ki se zaradi hiperkorekcije pojavljajo pri sklanjanju. Vse pogosteje namreč izginja raba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih in občnih imen, nadomešča jih rodilnik. Danes nadaljujemo temo in opozorimo še na nekaj pogostih napak, ki se pojavljajo pri sklanjanju. KiKs je pripravila Darja Pograjc.

Kateri zapis bi izbrali? »Tolstojeva dela« ali »dela Leva Tolstoja«? Bi rekli, da je bil »govor predsednika« navdihujoč ali da je bil tak »predsednikov govor«? Kaj pa če besedno zvezo rahlo preoblikujemo in uporabimo »predsedniški govor« - se pomen v tem primeru spremeni? Sogovornica: prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Pust povezujemo s prihodom pomladi, samo ime pust pa razkriva povsem drug pomen, tj. pustiti meso. Poznamo tudi številne druge besede, izraze, ki jih tudi slišimo v tem času in izvirajo iz nemščine, tudi italijanščine ali latinščine. Recimo karneval, maškara ali seveda – fašenk.

Pri učenju tujih jezikov, prevajanju in v vsakdanji rabi, ob stiku dveh različnih jezikov, je že kar nekaj časa precej razširjen pojav lažnih prijateljev. S tem jezikoslovnim izrazom označimo dve besedi, ki jima je skupno to, da sta si navzven zelo podobni, pomensko pa se razlikujeta. V tokratnem KiKsu podrobneje o izvoru lažnih prijateljev, o tem, kako lahko otežijo razumevanje in kateri so najbolj znani primeri.

O Govornem pomočniku ste verjetno sem ter tja (v etru Prvega) že ujeli kakšno informacijo. Danes o tej prosto dostopni zbirki poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez povemo več še v jezikovni rubriki KiKs. Lektorica Radia Slovenija Saša Grčman v pogovoru z Darjo Pograjc naniza tudi nekaj dejanskih »kiksov« oz. razloži delovanje spletnega orodja na primerih.

Več gibanja, bolj zdrava prehrana, konec kajenja, manj zapravljanja pa še kaj se je verjetno znašlo na seznamu. Okoli 45 % ljudi si po statistiki zastavi novoletne obljube, uresniči jih le 8%. Dobra tretjina ljudi se neha držati zaobljub že v prvih dveh tednih, po enem mesecu se zaobljub drži še 64 % posameznikov. In ker je prvi mesec novega leta skoraj pri koncu, bomo v današnjem Kiksu šli v fitnes. Da malo nadoknadimo kakšno izpuščeno vadbo in hkrati razložimo množico tujih besed, ki jih uporabljajo zvesti dvigovalci uteži in tisti, ki se potijo na tekalnih stezah. Pomaga nam Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.

Vas je v naslovu z vidika rabe slovenskega jezika kaj zmotilo? Morda beseda eventuelno, ki po Slovenskem pravopisu ni pravilna, primernejši je izraz eventualno. Od kod izhajata besedi in zakaj se včasih v rabi zadnji samoglasnik a spremeni v e?

Kratko informativno koristno slovenščino danes namenjamo veznikoma, ki povzročata težave. Te so se začele v pogovornem jeziku in se očitno prenesle še v pisano besedo. Bi recimo rekli: »Bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate.« Ali bi rekli: »Bolj kot se ga otepaš, bolj sili vate.« Gre za dva različna veznika in vsak ima svoj pomen, zato ju ne smemo zamenjevati.

V prvem Kiksu po lanskem supervolilnem letu se bomo posvetili zapisovanju in rabi poimenovanj političnih funkcij. Se piše predsednica Republike Slovenije z veliko začetnico? Kaj pa predsedniška palača? Ali je kakšen položaj, v katerem predsednika, predsednico zapišemo z veliko začetnico? Ali v smislu jezikovnih pravil obstaja kakšna razlika med predsednikom hišnega sveta in predsednikom republike? Kdaj zapišemo vlada z malo in kdaj z veliko začetnico?

Pred kratkim je bilo v Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zastavljeno vprašanje, katera je najdaljša slovenska beseda. Kako so odgovorili oziroma je odgovorila tam zaposlena jezikoslovka in slovenistika? In, kako so z dolgimi besedami povezane tudi zadrege, predvsem takrat, ko jih moramo izgovoriti?

Ana Skrt se je lotila »kiksov«, ki jih mladi starši počnejo med govornim razvojem otroka. O tem, kaj se pri določeni starosti in nivoju razvoja govora pričakuje pri otroku in kako preprečiti "kikse" odraslih, se je pogovarjala z Anjo Apih, magistrico logopedije in surdopedagogike. Več pa v naslednjih minutah, ki sem jih sooblikovala tudi Darja Pograjc.

S tem, kako besede razvrščamo v stavke in povedi, drugim sporočamo, kaj želimo poudariti, na kaj želimo usmeriti pozornost poslušalca ali bralca; včasih drugačen vrstni red besed spremeni tudi pomen povedanega oz. zapisanega. Če besede torej stojijo na napačnem mestu, lahko hitro pride do šuma v komunikaciji. Upamo, da se to v današnjem Kiksu ne bo zgodilo. Besede bosta v red postavljala Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.

Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni.

Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini.

V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.

Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?

»V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike.

V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric.

V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico.

Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen.

September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs!

Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.

Kratka informativna koristna slovenščina

Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznakKvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni? Nataša Gliha Komac, docentka za slovenski jezik, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sodeluje pri nastajanju elektronskega rastočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Je torej tista, ki oznake besedam v slovarju "na novo" dodaja, morda ohrani ali samo delno spremeni. Vedno pa se opira na gradivo, tradicije rabe, pa tudi na aktualne teorije v jezikoslovju.

Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.Jezikovni bonton pri končnem pozdravu in podpisovanju Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom. "Klicaj se v uradni komunikaciji odsvetuje, ker ima izjemno negativno moč. Interpretacija je strogost, žuganje ipd."

Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.Najpogostejše napake z družabnih omrežijSproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to pozornejši. Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta: "Neuporaba ločil je postala splošna usmeritev na objavah v družbenih medijih."

Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".Imajo besede chef, foodie, fine dining in food truck že slovenske ustreznice?Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da (med drugim) s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži, kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".

Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.Saša Grčman: Napake se pogosto dogajajo zaradi mešanja sklanjatvenih vzorcev za moški in srednji spolKupila je novo kolo, na katerega je nato pričvrstila še košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, se nahaja v sosednji vasi. Zastavite nam vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti. V vsaki od zapisanih povedi se skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka kateri. Zakaj nam slovnični srednji spol pri tvorjenju omenjenega zaimka povzroča težave, v KiKs-u pojasni Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.

Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov. Zapisovanje barv in barvnih odtenkov Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino namenjamo zapisu barv in barvnih odtenkov. Črno-bel, črno bel ali črnobel? Kako bi zapisali naveden primer? Skupaj, narazen, morda z vezajem? Urška Vranjek Ošlak, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je v KiKs-u navodila za zapisovanje barv in barvnih odtenkov združila v nekaj preprostih pravil.

Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kaj so prislovi, kako jih pravilno uporabljamo in stopnjujemo in kako jih ločimo od pridevnikovSamostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!Kočerja, brunch, jogalates, burkini, drečka, rizvanec, josta, krater, hekaton"Prekrivanke so besede, ki nastanejo tako, da vzamemo začetni del ene in končni del druge besede. Pri tem se ne oziramo na besedne dele, kot sta koren in pripona. Oba dela potem sestavimo tako, da se struktura zlogov izide," razloži prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oziroma kot pravi sogovornik: "Prekrivanka nastane kot duhovita priložnostna beseda, potem pa jo življenje lahko spodbudi k temu, da zares zaživi, lahko pa zelo hitro zamre." Nekatere prekrivanke živijo v zgolj določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Več o prekrivankah (s primeri) pa v posnetku!

Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.Začetno opismenjevanje in prvi bralni koraki Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.

Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.O zapisu in izgovarjavi besed: volivec, volilec, volilniSte volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kratka informativna koristna slovenščinaFilmski spodrsljaji se ne dogajajo samo nizkoproračunskim produkcijam, najdemo jih tudi v filmskih klasikah, kultnih filmih in najnovejših t.i. »blockbusterjih«. Filmski navdušenci že čakajo na letošnjo podelitev oskarjev, v Dolby Theatre-u v Hollywoodu jih bodo že 94. podelili v noči z nedelje na ponedeljek. Včasih že ob prvem ogledu prepoznamo filmske spodrsljaje ali napake, ki so se zgodile ekipi filmskih ustvarjalcev. Lahko gre za scenske napake, rekviziterske pomanjkljivosti, scenaristične luknje, zvočne kikse in podobno. V današnjem Kiksu bomo jezikovne spodrsljaje in dileme dali na stran in se pred podeljevanjem pozlačenih kipcev posvetili filmskim kiksom.

Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Kdaj je uporaba glagola odgovarjati ustrezna?Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki Kiks, v kateri se spoznamo z eno od zagat  v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj vprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs. Osebek zahteva ujemanje povedkaKo je v osebku samo ena samostalniška beseda, ni težko določiti oblike povedka. Kaj pa, ko je osebek sestavljen iz več delov? "Temu strokovno rečemo priredno sestavljeni osebek, kar pomeni, da se v osebku pojavita vsaj dve polnopomenski besedi, med katerima je razmerje enakovredno. Tako enakovrednost na primer izkazuje veznik in. Če navedem nekaj primerov: okolje in prostor, begunke in begunci, elektrika in kurjava, negotovost in tesnoba." – doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.  Dilema, s katero smo se ukvarjali tokrat, je torej, kako oblikovati povedek, če je v osebku več samostalniških besed. Več pa v posnetku.

Kratka informativna koristna slovenščinaKako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? Kratka informativna koristna slovenščina sledi danes aktualnim informativnim tokovom. Vojna v Ukrajini je prva in osrednja tema minulih dni, in verjetno bo tako ostalo še nekaj časa. Zakaj večina govorcev Ukrajino naglašuje na prvem samoglasniku? Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? Je pravilno uporabiti ukrajinsko ali je dopustna tudi ruska oblika ukrajinskega imena, če je pri nas uveljavljena?

O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.Zakaj orodnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola povzroča toliko težav?Orodnik dvojine je tisto, kar pogosto povzroča težave pri sklanjanju. Ste hčerko obiskali pred dvemi dnevi ali dvema dnevoma? Ste nov avto kupili pred dvemi leti ali dvema letoma? Po odgovore smo se odpravili k prof. dr. Marku Snoju z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Pred dvema letoma, seveda! Kajti slovenščina ima dvojino in rečemo: pred enim letom, pred dvema letoma, pred tremi leti." Do te zmote prihaja zaradi narečij, razloži prof. dr. Snoj: "Slovenščina ima čudovita narečja. Ta čudovita narečja pa se v marsičem razlikujejo od zbornega knjižnega jezika, ki je na neki način vendarle umetna tvorba. Tukaj je bilo na podlagi nekaterih narečij določeno, da so dvojinske oblike takšne, kot so. V resnici pa imajo številna narečja drugačne dvojinske oblike ali pa sploh nimajo dvojine. In pri dvojinskih orodniških oblikah – pred dvemi leti – ima osrednja kranjščina, sploh gorenjščina, dvojinske oblike enake množinskim."

Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina. Prihodnjik glagola biti izražamo samo z ustrezno prihodnjiško oblikoOblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina: "Prihodnjiška oblika se s pomožnim glagolom biti tvori z glagolom, potem pa je zraven deležnik na -l (bom delal, bom naredil). Ko ga predvsem otroci v govoru uporabljajo samostojno, imajo zato občutek, da nekaj manjka."

Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.V katerih primerih lahko v slovenskem jeziku uporabljamo trpnik (pasiv)?Kadar govorimo ali pišemo, besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim (aktivnim) ali trpnim (pasivnim). Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? "Trpnik v slovenščini dobro deluje, če je pravilno uporabljen," razloži Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija. "Kruh je pečen. Čeprav, to je stanje po dejanju. Kruh se peče. To bi bila ta trpna oblika. Pa tudi to nič problematično. Pomembno je samo, da načeloma trpnik v slovenščini uporabljamo, kadar je vršilec dejanja neznan ali nepomemben." Danes smo tudi slogovno precej bolj liberalni in trpnika ne preganjamo več za vsako ceno. "Je bolj liberalno, ampak vseeno določena priporočila še vedno veljajo. Treba je vedeti, kdaj je trpnik upravičen."

S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.Razlikovanje med čim, čem in čimer, čemerKnjižna norma dopušča samo obliki s čim in s čimer. Prva oblika je šesti sklon zaimka kaj, druga šesti sklon zaimka kar. Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Osnovna oblika čim je kaj. Osnovna, izhodiščna oblika za vse preostale sklone. S čim predstavlja orodnik, po navadi je to predložni, in pa mestnik, tudi predložni. Na drugi strani pa imamo različico za človeško, to je kdo, in tukaj imamo potem vzporednico temu čim: s kom." Pri razmišljanju, kaj je prav, nam lahko pomagajo predlogi. "Predlog s napoveduje orodnik, predlog pri napoveduje mestnik. Torej predlog s za orodnik: s čim. In predlog pri za mestnik: pri čem." Prehod črke e v i je pogosto hiperkorektura, še doda prof. dr. Andreja Žele.

Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.Tudi v znakovnem jeziku se lahko hitro zmotimo Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Pri kretnjah za hvala in briga me je razlika točno v tem. Hvala – z dlanjo, obrnjeno k sebi, pritisnemo spredaj na brado ter roko premaknemo v loku naprej in navzdol Briga me – s konicami prstov najprej podrsamo pod brado in nato roko enako premaknemo v loku naprej in navzdol Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.

V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri. O enakovrednosti in zamenljivosti oblikoslovnih dvojnic Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija, razloži, da poznamo pisne, naglasne, besedotvorne in oblikoslovne dvojnice. Med zadnje sodita tudi primera, ki sta spodbudila nastanek tokratne jezikovne rubrike: s teboj, s tabo in z menoj, z mano. "Gre za oblikoslovno dvojnico osebnih zaimkov jaz in ti v orodniku, to je v 6. sklonu, ednine. Če smo čisto natančni, besedi nista popolnoma enakovredni in prosto zamenljivi. Iz tega sledi, da je priporočljiveje izbrati prvo možnost, ki jo ponuja slovar, to je z menoj oziroma s teboj."

Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.Besana je spletni slovnični pregledovalnik Povprečen Slovenec naj bi naredil deset slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino. Besana je slovnični pregledovalnik za slovenščino oziroma avtomatska lektorica. Na spletu je vsem na voljo brezplačna različica, ki je v enem preverjanju omejena na dobrih 450 znakov. Program opozarja na zatipkane besede in jih podčrta rdeče ter preverja slovnične napake. Za podrobnejši opis napake moramo miškin kazalec pridržati nad besedo, na katero se napaka navezuje.

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.Nekatere besede lahko pišemo skupaj ali narazen, a se ob tem lahko spremeni pomen besedeV naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.

V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.Pravilno tvorjenje vrstnih pridevnikovKatero obliko pridevnika bi uporabili v spodnjih primerih? Naročil sem malinovo/malinino tortico. Daj mi, prosim, jagodin/jagodov sladoled! Makadamijevo/makadamijino olje je čudovita zaščita za lase. Lipin/lipov čaj pomirja. Zakaj ti pridevniki povzročajo težave, razloži Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Težava je ta, da se govorcem slovenščine zdi nenavadno, da bi iz samostalnika ženskega spola (torej malina) tvorili pridevnik z obrazilom za moški spol (torej malinov). Vendar to dejansko počnemo, in sicer takrat, ko želimo iz samostalnika ženskega spola tvoriti vrstni pridevnik. Pravila Slovenskega pravopisa 2001 namreč pravijo, da iz samostalnikov ženskega spola tvorimo vrstni pridevnik s pomočjo obrazil -ji, -ski, -ov, redkeje pa tudi z obrazilom -in."

Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc. Razlika med naklonskima glagoloma moči in moratiKo govorimo o naklonskih glagolih, ob katerih stoji nedoločnik, sicer mislimo na glagole: hoteti, smeti, želeti, moči, morati in druge. Prav pri teh, ki se jima lahko pridruži tudi glagol marati, pa se lahko hitro pojavijo težave pri uporabi. Kakšna je bistvena razlika med njima in kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. "Če je obveza, potem je glagol morati. Torej: moram narediti nalogo, moram skuhati kosilo, moram iti ven. Če nam nečesa ni treba, izražamo pa svojo zmožnost, svojo pripravljenost, se pravi, da imamo voljo in čas nekaj narediti, in rečemo: morem nekaj narediti, ostane pa v zraku, ali bom to naredil ali ne. Kadar hočemo sporočiti, da nečesa ne moremo narediti, uporabimo glagol moči."

On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.Prof. dr. Andreja Žele: Za besedi več in sam velja, da se z rabo njuno polje pomensko širi"Sam in več sta besedi, ki sta izpustljivi, nista pa ravno odvečni," pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU. Primer: On SAM je odšel na sprehod. "Tukaj SAM ni ravno odvečen, vendar izgublja svojo zaimensko vrednost, ker ima ob sebi ON, ki je konkretnejši. SAM ohranja neke vrste poudarjanje istovetnosti (Prav on.) ali pa količine (On edini.)." "Ni odveč, ampak v bistvu tudi nima več konkretnega pomena. Ravno zato je velikokrat bolj pogovarjalno rabljena zveza on sam." Primer: Še enkrat VEČ je podal žogo. "Mislim, da je tukaj VEČ čisto odveč. Torej še enkrat je podal žogo, ne še enkrat VEČ je podal žogo. Vendar ta VEČ še zdaleč ni kar tako. Če imamo primer konteksta, sporočila: Kupil je še enkrat VEČ. V tem primeru ta VEČ opravi svojo pomensko vlogo. Še en tak primer: To je še en razlog VEČ, da ne odlašamo. Tudi tukaj VEČ ni odveč." O uporabi besed cel, ves in kot tak pa več v posnetku.

Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.Prof. dr. Hotimir Tivadar o pravilnem izbiranju spola ali množineVelikokrat smo v dvomih, kateri spol ali število uporabiti ob navezavi na predhodno besedo. Za razlago smo prosili predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi po večini dopuščal tudi dvojnost. "Dvojnost v konkretnem primeru izgine. Če govorimo o klubu Olimpija – to je bila Olimpija. Ne moremo reči 'to je bil Olimpija'. Zaradi linearnosti govora bo to delovalo zelo čudno. Tako moramo potem dodati 'to je bil rokometni klub Olimpija'." Zgodi se, da se tudi najboljši poznavalci slovenskega jezika znajdejo v dilemi, tudi javni govorci ali delujoči v javnih medijih. Hotimir Tivadar hkrati poudarja, da se je treba pripraviti na sam govor in vsebino dobro poznati. "Potem je teh dilem zelo malo, predvsem tisti, ki ste in so profesionalni govorci na nacionalnem radiu. Mislim, da premalo poudarjamo pomembno vlogo naših slovenistov na Radiu Slovenija in Televiziji Slovenija."

"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.S Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija, o napačni rabi predlogovPrimer 1: Čestitam NA zmagi! "V tem primeru bi bilo seveda ustrezneje uporabiti predlog ZA. Se pravi, čestitam ZA zmago. Še malce pomensko širši predlog je OB. Čestitam OB zmagi." V primeru, ki smo ga navedli, je torej raba predloga NA napačna. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da se glagol ZMAGATI in predlog NA nikoli ne smeta srečati. "Na primer: igrati na srečo, zmagati na volitvah, na še veliko zmag. V teh primerih pa je predlog NA, ko ga povezujemo s samostalnikom ZMAGA, čisto ustrezen, korekten, tudi nezaznamovan." Primer 2: Vidiva se ZA pol ure. Pri tem primeru je pomembno, kaj želimo s tem poudariti, razmišlja lektorica Saša Grčman: "Če bi želeli poudariti, da se dobimo ČEZ 30 minut, potem je ustreznejši predlog ČEZ. V kakšnem drugačnem pomenu, na primer za izražanje mere (za nekaj sto evrov, hoje za dobro uro), je pa ZA čisto ustrezen." Primer 3: IZ Anjo je odšel na sprehod. Vzroke za to napako sogovornica poišče v naravi spontanega govora in narečjih: "V narečjih ta posebnost deluje, v knjižnem jeziku pa je to seveda napačna raba."

Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih. Brezplačno spletno orodje Vejice 1.0 temelji na statistiki velike množice vzorcev Vejice 1.0 je prvi portal oz. spletno orodje, ki popravi odvečne ali manjkajoče vejice in pri tem uporablja globoke nevronske mreže. Zasnovali so ga v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Izhodiščna različica orodja je bila izdelana v okviru diplomskega dela Martina Božiča na Fakulteti za računalništvo in informatiko, pod mentorstvom prof. dr. Marka Robnika Šikonje, ki se ukvarja z umetno inteligenco in strojnim učenjem. "Zadeva je osnovana na težki mašineriji umetne inteligence in se je v razmeroma kratkem času že zelo razširila v spletni skupnosti. Na mesec imamo približno 15.000 zahtevkov oz. približno 500 vsak dan. Poleti manj, septembra, ko so se verjetno pisale kakšne diplome ipd., več." Orodje, ki torej temelji na statistiki vzorcev rabe in nerabe vejice, ki jih zaznamo v jeziku, je kot navdušen jezikoslovec preizkusil tudi Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. "Portal je zelo natančen. Malce pa ga mučijo recimo sestavljeni vezniki. Tako sem napačno postavil vejico v povedi: "Prišel je, kljub temu, da je poškodovan." Portal ni odstranil vejice pred 'da'. V tem primeru pa gre za sestavljeni veznik, torej 'kljub temu da' in mora biti vejica samo pred prvo komponento." 

V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.Kdaj pišemo predloge skupaj z besedo in kdaj narazen?V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.

Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.O določnih in nedoločnih pridevnikihAndrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta, opaža, da omenjene pridevnike pogosto tvorimo po posluhu, čeprav ima slovenščina kar nekaj pravil o rabi določnih in nedoločnih pridevnikov. "Poznamo vsaj tisto razliko, da imajo eni neki -i na koncu, ki ga drugi nimajo. Ampak pri praktični oz. pravilni uporabi določnih in nedoločnih pridevnikov se pa včasih malce zaplete." Osnovno pravilo oz. pojasnilo, kako se vprašamo po obeh oblikah: "Nedoločna oblika je osnovna oblika pridevnika, recimo nov avto. Prvo pravilo tu je, da se vprašamo kakšen. Torej se vprašamo po neki lastnosti. Potem imamo določno obliko pridevnika, ki pa je tista z -i-jem na koncu. Torej, novi avto. Pravilo tu pa je, da se vprašamo kateri, torej po vrsti."

V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.

Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc. O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti. Opravičiti - upravičiti Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol opravičiti uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol upravičiti pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa. Osvojiti - usvojiti Glagol osvojiti uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol usvojiti. Strmeti - stremeti Glagol strmeti pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol stremeti pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom k. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen. Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno opravičiti in upravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj? “Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik.

Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.Slovenske ustreznice tujih poimenovanj bodo "preživele", če bodo blizu govorcem.Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje »družbena omrežja«, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. In če gremo naprej, kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni, ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? To je eno izmed vprašanj današnje rubrike Kiks, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.Andrej Salobir: K hiperkorekciji težimo, ko se hočemo izražati čim pravilneje in potem posežemo po daljših zaimkih"Pri delu pogosto opazim, da predvsem v pisanih besedilih in javnih nastopih težimo k temu, da bi namesto zaimka ki uporabili kateri. Predvsem zato, ker se želimo izražati pravilneje in potem pride do t. i. hiperkorekcije," razlago začne Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta. "Naj poudarim, da sta zaimka ki in kateri oba pridevniška vrstna oziralna zaimka. Torej gre za en zaimek v dveh različicah. Prvo splošno pravilo pa je, da če je le mogoče, uporabimo krajšo različico, torej ki." Obliko kateri uporabljamo v določenih primerih, in sicer: če uporabimo predlog (Pot, po kateri sem hodil, je bila naporna.), če izražamo svojino oz. pripadnost (Slovenija, katere glavno mesto je Ljubljana.), v vlogi vprašalnega in oziralnega zaimka (Kateri avto ti je všeč?), za preprečitev dvoumja (Sestra mojega fanta, katera trenira odbojko.).

Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.Sklanjanje zvez dveh samostalnikov, ki skupaj tvorita imenaImeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, pri čemer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni rodilnik, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače. Višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Helena Dobrovoljc: "Mislim, da to izvira iz kontinuitete z imenom RTV Ljubljana, torej iz časov Jugoslavije, ko so se vsi RTV-centri imenovali po glavnih mestih (RTV Skopje, RTV Titograd ...)." 

Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman. Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialomPri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na potencialnih jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci dejansko srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0. Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke. Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje. Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal. Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva doc. dr. Tadeja Rozman, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0. Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti. Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil.

Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc. Tako angleščina kot nemščina poznata glagol rabiti poleg glagola potrebovatiPrek elektronske pošte se nam je oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni "kiks". Takole je zapisal: "Opažam, da se v zadnjemu obdobju pogosto pojavlja besedna zveza tega ne rabite početi. Po mojemu laičnemu mnenju gre za germanizem in me tako izražanje zelo moti. Morda bi to lahko bila tema za eno od naslednjih oddaj." Se strinjamo in smo preverili! Pri tem nam je pomagal Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta: "To je vpliv nemščine in angleščine. Oba jezika namreč poznata podobno stavčno strukturo, ki izraža zanikanje, da nečesa ni treba. Angleščina ima recimo: You do not need to. Nemščina pa: Sie brauchen das nichts zu machen. To se je potem najbrž pogovorno preneslo v slovenščino z ne rabiš oz. ne potrebuješ tega. To je pogovorna raba in slovnično ni pravilna."

Kratka informativna koristna slovenščinaTuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom? Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, Miha Zor, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin? Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.

Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Jezik nogometa Jezik nogometa ni samo izrazje, ki poimenuje predmetnost in pojavnost v okviru tega športa, na primer kazenski prostor, vratnica, kopačke ali rdeči karton, temveč vse tiste raznovrstne jezikovne različice, ki jih v različnih komunikacijskih položajih in besedilih oblikujejo in razvijajo različni uporabniki – od nogometnih strokovnjakov do vseh drugih. Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. "S terminološkega vidika je recimo pomembno razlikovanje med nadomestitvijo časa in podaljškom. Če bi strogo upoštevali strokovna besedila in besedila nogometnih pravil, sodnik v vsakem polčasu lahko "nadomesti čas", "podaljša" pa samo tekme, pri katerih moramo dobiti zmagovalca, in sicer dvakrat po 15 minut.

"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Raziskujemo primere: vstala sem se, zmagal sem te, lagal me jeKako bi lahko poimenovali naštete primere? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta vprašanji, na kateri je v oddaji odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. "Lagala se ji je, to bi bilo čisto v redu. Če rečemo lagala me je, torej ta se se nadomesti z me, mene, pa ta zveza ni pravilna. Tu lahko čutimo vplive drugih jezikov v soseščini." Nič nenavadnega ni, če ste omenjene oblike opazili na družbenih omrežjih ali jih slišali v pogovoru med mlajšimi uporabniki slovenščine. "Mladina namreč pravo narečje izgublja. Zlasti na skladenjski ravni," pojasni prof. dr. Andreja Žele.

Kratka informativna koristna slovenščinaV slovenski čebelarski terminologiji je zelo malo prevzetih besed.O tem, da imajo čebele in čebelarstvo pri nas poseben pomen, ki presega gospodarske učinke te dejavnosti, smo veliko govorili tudi v preteklih dneh, okoli Svetovnega dneva čebel. V današnji rubriki Kiks se ne bomo ukvarjali z napakami, ki jih delamo pri rabi slovenskega jezika, pač pa bomo spoznali bogastvo čebelarskega terminološkega slovarja. Kot pojasnjuje doktor Simon Atelšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU slovar, ki je izšel leta 2008 med drugim vsebuje veliko izrazov, ki po eni strani določajo odnose med ljudmi, hkrati pa se rabijo tudi v biologiji čebel. Poleg počlovečenega gledanja na čebelo pa naše čebelarsko izrazje označuje še bogata sinonimija. Množica izrazov za določen čebelarski pojav izhaja iz velike razširjenosti in veljave čebelarstva v preteklosti, ki je tudi po posameznih pokrajinah izoblikovalo svoje izraze.

Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Slovenščina je polna t. i. srbohrvatizmov oz. iz hrvaščine ali srbščine prevzetih besedSrbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. "Včasih lahko namreč točno ugotovimo, kateri je tisti jezik, iz katerega smo nekaj vzeli. Kava je takšen tipičen primer. Gotovo smo jo prevzeli iz hrvaškega jezika. Če bi jo iz srbskega, bi bila kafa."  Ves čas obstoja knjižne slovenščine so se obdobja zmernega zanimanja za slovanske jezike izmenjevala z obdobji okrepljenega navdušenja, ki se je nato kazalo kot povečano prevzemanje besed.

Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk. Bilijon in milijarda v različnih jezikovnih okoljih pomenita različno številoV evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda in bilijon razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih. "Pazljivi moramo biti torej predvsem pri prevajanju," razloži Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija. "V slovenščini ima milijarda devet ničel, medtem ko ima v anglosaškem okolju devet ničel bilijon. Potem je pa tu še naš bilijon, ki ima dvanajst ničel." V posnetku lahko slišite tudi osnovna pravila za zapisovanje števil.

Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj. Postavljanje ločil pri citiranju in premem govoru Po besedah lektorice Teje Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj. Najlažji primer je, ko imamo na začetku spremni stavek in potem dobesedni navedek. Mama je rekla: "Pridi in pojej!" V tem primeru za spremnim stavkom stoji dvopičje, ločilo v navedku pa pred narekovajem in ne za njim. Dobesedni navedek je lahko umeščen tudi med dva dela spremnega stavka. Mama je vprašala: "In kod si hodil cel večer?" čeprav ni bila videti zaskrbljena. Poved, ki je zapisana v naslovu tega prispevka, bi torej morali zapisati drugače: "Boš prišel in pojedel?" je vprašala mama. 

Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«. Delaven ali deloven? Prekaren ali prekeren?Kaj rečete po navadi? Da ste delovni ali delavni? Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pove, da je glavna razlika med pridevnikoma pomenska: "Delaven je tisti, ki rad dela ali pa ki veliko dela. Deloven pa se nanaša na delo." Pri besedah prekaren in prekeren je razlika izvorna. "Pridevnik prekaren izhaja iz latinščine, prevzeli pa smo ga po pisni podobi. Na drugi strani pa je pridevnik prekeren, ki smo ga prevzeli pod vplivom izgovora, in sicer v germanskih in romanskih jezikih." Za formalno rabo je sicer primernejša oblika z -a, torej prekaren. Če vas zanima, ali je bolj prav "Živel 1. in 2. maj!" ali "Živela 1. in 2. maj!", pa prisluhnite posnetku.

V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih. Neustrezno zvezo "brez da bi" lahko v knjižnem jeziku nadomestimo na dva načina Besedna zveza brez da bi je v sproščenih, neformalnih govornih položajih pogosta, v knjižnem jeziku pa neustrezna. Predlogi namreč stojijo pred samostalnikom (npr. brez pomišljanja), medtem ko odvisni stavek, s katerim pojasnimo, katero dejanje ni bilo izvršeno, v knjižnem jeziku lahko uvedemo z zvezo ne da bi (npr. Ne da bi pomišljal, je preklopil na Radio Prvi). “Pri zvezi ne da bi gre za podredno vezniško zvezo, ki po SSKJ izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka. V sami zvezi ne da bi torej vejice ni, vedno pa stoji pred njo, npr. Zaloputnil je z vrati, ne da bi rekel besedo,” pojasnjuje dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pregled korpusov oz. zbirk besedil, pokaže, da je v rabi (kljub izrecnemu prepovedovanju in opozarjanju v različnih slovarskih kodifikacijskih priročnikih) tudi v besedilih, v katerih se sicer predvideva knjižni jezik, zveza brez da bi vendarle pogosta. Do tega odstopanja oz. napake pa bi morda lahko prišlo pod vplivom nemškega skladenjskega vzorca “ohne das” z glagolom na koncu, ki se pojavlja v podredno zloženi povedi in opisuje odsotnost pričakovanega dejanja. “V vsakdanjem sporazumevanju, v pogovornem jeziku zveza brez da bi močno živi. In s tem ni nič narobe. To kaže na večplastnost oz. socialno zvrstnost in različnost, tudi izrazne možnosti slovenskega jezika. Je pa res, da je treba pravo zvezo uporabiti na pravem mestu, v pravi vlogi, v pravem trenutku in s pravim sogovornikom.”

Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja! Premik naglasnega mesta v levo se zgodi samo pri deležnikih na -l v moškem spolu edninePoklical nas je poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za opisovanje močnega vetra in burje uporabljamo isti glagol, ki pa ga naglasimo drugače. Primer: "Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla." Tako naglaševanje je pravilno. Do premika naglasnega mesta za en zlog v levo pride samo pri deležnikih na -l v moškem spolu ednine. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, v oddaji opredeli nekaj skupin glagolov, pri katerih se zgodi premik.

Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.Z evfemizmi se izognemo neprijetnemu, včasih neprimernemu izrazuUmiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi. "Načeloma ljudje ob olepševalnih izrazih niso prizadeti oz. so manj prizadeti, lahko pa so prizadeti naknadno, ko dojamejo, kakšen je bil namen našega sporočila. Mi lahko uporabimo izjemno lepe besede, skoraj same evfemizme, pa ob tem pošteno užalimo. In ko se ta naslovnik tega zave, je v resnici bolj prizadet, kot če bi mu povedali neposredno." 

Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.Kako pišemo sklope z marsi-, malo-, redko- in -koli? Skupaj ali narazen?Pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo- in redko- se spomnite na načeli nezdružljivosti in nezamenljivosti. Razlaga Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta: "Nerazdružljivost pomeni, da v neko besedo ne moremo vriniti druge besede. Med marsi in kdo ne moremo vriniti nobene druge besede. Torej ne moremo reči marsi že kdo namesto že marsikdo. Se sliši malo čudno. To je en dober znak, ki pokaže, da moramo to besedo zapisati skupaj, torej brez presledka. Drugo načelo pa je nezamenljivost. To pa pomeni, da delom besede ne moremo spremeniti zaporednosti. Namesto marsikdo torej ne moremo reči na primer kdomarsi." Omenjene sklope torej vedno zapisujemo skupaj. Pri sklopih s -koli pa je drugače; pišemo jih lahko skupaj ali narazen (bolj priporočljivo). Več o argumentih za zapis skupaj in argumentih za zapis narazen pa slišite v posnetku oddaje.

V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.Kdaj uporabljamo pridevnik isti in kdaj enak?V rubriki Kiks danes ugotavljamo pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razlaga: "Morda je najlažje tako, da si predstavljamo pri pridevniku isti, da gre za eno samo stvar in pri pridevniku enak, da gre za dve ali več stvari, ki so zelo podobne in se ujemajo. Torej - če imamo eno majico, oblečemo isto majico, če imamo dve podobni, enaki majici pa lahko en dan oblečemo eno, naslednji dan pa drugo." Andreji in Maji je torej lahko všeč ista majica ali jakna, če bosta kupili dve podobni pa bosta imeli enaki majici ali jakni. Kako pa je s torbo – imata lahko isto torbo? "Ponavadi imata dva enako torbo, se pa včasih lahko zgodi, da ima kdo isto domačo nalogo, se pravi, da samo eden naredi nalogo in jo tudi drugi predstavi kot svojo. Tam se potem pojavijo pri obeh nalogah tudi iste napake." Večkrat slišimo tudi frazem, da smo na isti valovni dolžini – kar pomeni, da smo enakega mnenja oz. istih misli. Podobnih primerov je še več, kot na primer vse tlačimo v isti koš, kar kaže na to, da ne razlikujemo med ljudmi ali pa govorimo isti jezik, kar pomeni, da se razumemo med seboj ...      

Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.Pravopisne spremembe pri zapisovanju zemljepisnih imenPravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Najboljše pravilo, ki ga v vsakdanjem življenju sploh ne opazimo. Imena oseb na primer pišemo z veliko začetnico in tega nihče ne problematizira.

Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani. Stopnjevanje z obrazili ali prislovomPridevnik je besedna vrsta, ki označuje lastnost, vrsto ali svojino samostalnika. Vrstnih in svojilnih pridevnikov po navadi ne stopnjujemo, drugače je pri lastnostnih. Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani, pove, da pridevnike stopnjujemo na dva načina: dvo- ali tristopenjsko, kjer uporabljamo osnovnik, primernik in presežnik (npr. velik, večji in največji). "To je snov mojega 6. razreda. Smo torej pri lep, lepši, najlepši ter zelen, bolj zelen in najbolj zelen. Pride pa seveda tudi do kiksov: npr. divji, divjejši in najdivjejši." Pridevnike stopnjujemo z obrazilom (topel, toplejši, najtoplejši) ali s prislovom oz. opisno (vroč, bolj vroč, najbolj vroč). Največkrat ima prednost obrazilno stopnjevanje, so pa tudi nekatere izjeme.

Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.Dvojničnost, ki jo opazimo pri pridevniških parih pandemski in pandemičen ter epidemski in epidemičen, ni v slovenščini nič nenavadnegaGotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili različne pridevnike, ki izvirajo iz istega samostalnika. Taka primera sta pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski. "Gre za pojav, ki mu v jezikoslovju pravimo besedotvorna dvojnica," razloži Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.  "Pri izbiri ustreznega pridevnika se v takih primerih najprej naslonimo na splošne jezikovne priročnike, nato pa na strokovno rabo. Strokovna raba je poleg izhodiščne, te neke slovnične sistemske ustreznosti, najbolj relevantna za odločanje. Če stroka priporoča neki (v tem primeru) pridevnik, se načeloma odločamo tako, kot je tam priporočeno."

O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.Frazeologija vedno deluje na podlagi podob. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V tokratni rubriki smo spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Klobuk ali kapa sta v slovenskem kulturnem okolju redki pokrivali oz. ne tako pogosti kot v kakšnih drugih kulturnih okoljih. Pred leti se je zelo razširil rek nogometnega selektorja, ki je za vsako dobro potezo svoje fante pohvalil z besedama: kapo dol. Pri rabi frazemov moramo paziti, v kakšnih okoliščinah jih uporabimo. Frazeologija je vedno barvanje jezika in ni primerna v vsakršnih govornih položajih. Ko govorimo uradno, sicer lahko rečemo občudujoče kapo dol pred vašim dosežkom, klobuk dol za vaš dosežek – ni pa vedno pričakovano, da bomo to rekli vsepovsod, na primer na radiu, v predavalnici ... Še bolj pa moramo biti previdni pri frazemih, ki so negativno označeni, kot na primer imeti ga pod kapo, saj lahko, čeprav je mišljen šaljivo, deluje tudi nespoštljivo. Frazeologija torej vedno deluje na podlagi podob, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan. Vsi smo imeli kot otroci radi čarovniške predstave. Tam so imeli čarovniki ponavadi klobuke in ven so potegnili nekaj, česar mi nismo prej opazili. Ta podoba je bila tako zelo pogosta, da smo jo zapisali tudi v slovar in se je kot takšna ohranila v pomenu presenečenja, nečesa nenavadnega, nepričakovanega, toda še vedno pozitivnega.  

Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo. Enostavni opravili. Velikokrat pa nas zmede, kako ju pravilno zapišemo: z v- ali u-?Vstati, usesti se, vmešati, udariti ... "Zapisovanje glagolov s predponskim obrazilom v- ali u- je kompleksna tema, s katero se je ukvarjalo že veliko jezikoslovcev. Tudi glasovna realizacija obeh obrazil je zelo podobna, zato ne preseneča, da imajo ljudje težave pri zapisu. Enostavnih odgovorov oz. jasnih napotkov, kdaj kaj uporabiti, ni," - doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V šolskih učbenikih in priročnikih najpogosteje zasledimo razlago, da predponsko obrazilo v- pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo u- pa gibanje v nasprotni smeri in od celote na manjši del. V KiKs-u razložimo še nekaj pravil in naštejemo priročnike, ki nam pri tem lahko pomagajo.

Kratka informativna koristna slovenščinaDilema pri spreganju glagola biti v prihodnjiku ni nova, z njo so se ukvarjali že v šestdesetih letihBodo ali bojo? "Razlika je povezana s stopnjo zbornosti," pove Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija. "Že v šestdesetih letih so bile ne ravno polemike o tem, ampak spraševanje, ker je takrat pač izšel pravopis, ki je bojo in bodo (in še kaj podobnega) očitno navajal kot precej enakovredni obliki. Seveda so se oglasili nekateri jezikoslovci in povedali, da si ne more privoščiti izenačevanja med obliko, ki je knjižno zborna, in obliko, ki takrat še ni bila niti knjižno pogovorna, ampak bolj ali manj ‒ narečna." Bojo je torej pogovorna oblika, bodo pa zborna in nikakor zastarela. Pride(s)te, ima(s)te, da(s)te Tudi izpuščanje črke s je napaka, ki izvira iz narečij. Zato včasih slišimo bote in bota namesto pravilnih boste in bosta. "Bote je skrajšano od boste. Najbrž gre za težnjo jezika k skrajševanju in poenostavljanju." Poznamo pa tudi obrnjeni proces, in sicer dodajanje črke s. Na primer imaste namesto imate. "Tukaj vidimo težnjo k temu, da bi bila za osebo in število ‒ recimo za drugo osebo množine ali pa drugo osebo dvojine ‒ pri vseh tipih glagolov ista končnica. Gre za nepoznavanje slovnice, ampak zdi se, da nam končnica -ste nosi informacijo o osebi in številu. In tako menimo, da če jo pri nosi enem korenu, jo tudi pri drugem."

Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.Frazemi so stalne besedne zveze s točno določenim pomenom Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta. "Njihovega pomena ne moremo razbrati iz posameznih sestavin, zato se moramo tega pomena naučiti."  V Slovarju slovenskih frazemov je kar 4700 frazeoloških enot, številnim pa so dodane tudi različice. Veliko frazemov uporabljamo vsakodnevno, tudi nevede, nekateri pa so za nas lahko "španska vas," ker njihova raba ni tako pogosta. "Če je nekdo v rožicah, to ne pomeni, da se je ulegel v cvetlično gredo, ampak smo malo lepše povedali, da je pijan. Če pa je nekdo v cvetju, to pomeni, da je uspešen in se dobro počuti." 

V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko vejico združimo z večdelnimi veznikiNaloga veznikov je povezovanje stavkov. To lahko naredimo na zelo preprost način, če npr. uporabimo veznik "in", nam pa zakladnica slovenskih besed ponuja tudi veliko večbesednih veznikov oz. zvez. "Tako da", "ali - ali", "niti - niti", "kljub temu da" je nekaj takih. Lahko pa večbesedni veznik naredimo tudi iz veznika "in", ki ga najpogosteje uporabljamo samostojno. Kdaj v tem primeru postaviti vejico in kdaj ne, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Enoznačnega odgovora ni. Veznik lahko uvaja vmesni odvisnik med dvema glavnima stavkoma. Primer: Dobro pozna nekaj pravnikov, in če potrebuje nasvet, se obrne nanje. Tu veznik uvaja vmesni odvisnik. Na tem mestu lahko naredimo preprost test - če lahko na takem mestu postavimo tudi piko, razdelimo poved na dvoje, mora na tem mestu stati vejica. "In če", "in ki", "in ker" so verige istovrstnih odvisnikov. V takih primerih vejice ne pišemo, saj gre samo za naštevanje odvisnikov. Primer: Otroci pravijo, da se veselijo zime in da si predvsem želijo snega. Pred drugim "in" vejice ne bo, ker je samo povezava med dvema istovrstnima odvisnikoma."

V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.Slovenski smučarski slovar obsega več kot 4000 geselKratka informativna koristna slovenščina

Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«."Iti se za" je hibridna zveza, ki jo sestavljata "iti se" in "iti za""Glagol iti ima možnost zelo široke pomenske rabe," pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na primer: iti z roko čez nekaj = potegniti z roko, iti s svedrom v nekaj = vrtati s svedrom, cesta gre tod = je speljana tod, ta izdelek dobro gre (pog.) = se dobro prodaja ... Omenjeni glagoli pa imajo poleg sebe zelo radi "neko besedo, ki usmerja okoliščino (npr. predlog)," razloži sogovornica. "Po nemškem vzoru se je razvila zveza iti za in tej se je dodala zveza iti se. Če to dvoje povežemo, dobimo neko hibridno zvezo iti se za. Za kaj se gre? Vse te zveze so zelo naravno uporabljene, zelo pogoste so. Ampak pogoste so predvsem v govorjeni slovenščini." Besedna zveza "iti se za" torej pri pisanju ni ustrezna, lahko pa jo uporabljate v govoru.