Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju. 

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Ko sem imel za majhne otroke verouk, sem jim želel približati tudi evharistično skrivnost, zato sem z njimi obhajal mašno daritev. Seveda so bili otroci veseli, da so se znova skupaj sestali, in svoje razigranosti niso mogli skriti. Hotel pa sem, da se v nekem trenutku malce umirijo, zato sem jim pred posvetilnimi besedami dejal: »Sedaj pa bomo čisto tiho, kajti Jezus bo prišel sem, v ta kruh, ki je na oltarju.« Prekinila me je punčka Aleksandra in dejala: »Ampak, pater, naredil se bo čisto majhnega, kajne?«

Kljub temu pa se Odrešenik znova rojeva v bombardiranih hišah Ukrajine, prestreljenih naselbinah judovskih kibucev in v iznakaženih bolnišnicah Gaze.

Težko se je upreti tej evforiji, da se pa, tudi zato, ker smo bogu-podobna bitja; lahko razmislimo in se odločimo drugače.

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Vabljeni na popotovanje skozi čas in vere! V najnovejšem komentarju razkrivamo ganljivo zgodbo kaplana Ivana Salmiča in njegovo neustrašno dejanje, ki je rešilo številne življenje med vojno. Odkrijte, kako je vera in pogum združila ljudi v najtemnejših časih in kako se njihov spomin še danes blešči kot svetilnik upanja. Ne zamudite tega ganljivega pričevanja in poglobite svoje razumevanje zgodovine ter vere v tokratnem komentarju.

ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na sovraštvo do sveta, ki ga na zahodu v Evropi in Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in prebujenjske družbene sile.

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

Kako lahko svoje življenje spremenimo v nenehno molitev, če svet, v katerem živimo, poskuša prezreti obstoj Boga?

Kako lahko svoje življenje spremenimo v nenehno molitev, če svet, v katerem živimo, poskuša prezreti obstoj Boga?

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.

V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.

Pogosto ob svojem delu in plačilu za delo razmišljamo o smislu in zadostni vrednosti svojega dela. Ob delu v vsakem poklicu želimo biti izpolnjeni, to temo premlevamo ljudje v vseh poklicih. 

Pogosto ob svojem delu in plačilu za delo razmišljamo o smislu in zadostni vrednosti svojega dela. Ob delu v vsakem poklicu želimo biti izpolnjeni, to temo premlevamo ljudje v vseh poklicih. 

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij. 

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij. 

Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?

Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?

Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.

Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.

Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.

Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj? 

Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj? 

Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.

Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.

Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.

Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.

Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek. 

Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek. 

Družina, kjer vladajo iskreni in zaupljivi odnosi, je živa kateheza, ki jo ljudje berejo.

Družina, kjer vladajo iskreni in zaupljivi odnosi, je živa kateheza, ki jo ljudje berejo.

Situacija v našem zdravstvu nas uvršča med nerazvite države s pomanjkanjem občutka za temeljne človekove pravice.

Situacija v našem zdravstvu nas uvršča med nerazvite države s pomanjkanjem občutka za temeljne človekove pravice.

Avtorica opozarja na tih a močan vpliv LGBTQ+ agende naše vrtce in šole. Zlasti staršem priporoča budnost pri spremljanju učne snovi v vrtcih in šolah.

Avtorica opozarja na tih a močan vpliv LGBTQ+ agende naše vrtce in šole. Zlasti staršem priporoča budnost pri spremljanju učne snovi v vrtcih in šolah.

Gre za odločilni trenutek, ko je na kocki zmaga ali poraz, življenje ali smrt.

Gre za odločilni trenutek, ko je na kocki zmaga ali poraz, življenje ali smrt.

Vsi so ga doživljali kot čutečega, nežnega, skoraj boječega človeka, ki se je raje umikal pred reflektorji.

Vsi so ga doživljali kot čutečega, nežnega, skoraj boječega človeka, ki se je raje umikal pred reflektorji.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Avtorica govori o kanadski uslužbenki vojske, ki se je poškodovala v službi. Namesto odobritve nakupa dvigala za njeno novo nastalo invalidnost so ji ponudili evtanazijo.

Avtorica govori o kanadski uslužbenki vojske, ki se je poškodovala v službi. Namesto odobritve nakupa dvigala za njeno novo nastalo invalidnost so ji ponudili evtanazijo.

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Če se ob predsedniških volitvah Amerika ustavi za en dan, se ob športnih spektaklih, kakršno je tudi nogometno svetovno prvenstvo te dni v Katarju, ves svet ustavi za en mesec. Moški se imamo o čem pogovarjati, televizijske hiše si višajo gledanost, tudi zasebno nas takšni dogodki spodbudijo k večji telesni aktivnosti. Kaj ima šport, da lahko mobilizira tako široke ljudske množice?

Če se ob predsedniških volitvah Amerika ustavi za en dan, se ob športnih spektaklih, kakršno je tudi nogometno svetovno prvenstvo te dni v Katarju, ves svet ustavi za en mesec. Moški se imamo o čem pogovarjati, televizijske hiše si višajo gledanost, tudi zasebno nas takšni dogodki spodbudijo k večji telesni aktivnosti. Kaj ima šport, da lahko mobilizira tako široke ljudske množice?

V vseh nas je veliko dobrega, samo nekdo nas mora nagovoriti in nam zaupati.

V vseh nas je veliko dobrega, samo nekdo nas mora nagovoriti in nam zaupati.

Maša zadušnica za žrtve, izkopane iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu - velika župnijska cerkev v Kočevju je bila na zadnji oktobrski dan polna ljudi; prišli so se poklonit spominu na svojce, sokrajane, sonarodnjake, brate v veri, ki so bili prve junijske dni leta 1945 vrženi v šestnajstmetrsko brezno. Žrtev je bilo več kot 3.000, nanje pa je bilo neposredno po poboju in še kakšno desetletje pozneje naminiranih več kot 3.000 kubičnih metrov skalovja …Ko vas bodo prepričevali, da odprtje zminiranega brezna, izkop posmrtnih ostankov žrtev in prizadevanje za njihov dostojni pokop v srcu slovenske države, torej v njeni prestolnici, niso stvari resnice in sočutja, temveč baje stvari “politične demagogije”, vedite, da je res ravno obrnjeno.

Maša zadušnica za žrtve, izkopane iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu - velika župnijska cerkev v Kočevju je bila na zadnji oktobrski dan polna ljudi; prišli so se poklonit spominu na svojce, sokrajane, sonarodnjake, brate v veri, ki so bili prve junijske dni leta 1945 vrženi v šestnajstmetrsko brezno. Žrtev je bilo več kot 3.000, nanje pa je bilo neposredno po poboju in še kakšno desetletje pozneje naminiranih več kot 3.000 kubičnih metrov skalovja …Ko vas bodo prepričevali, da odprtje zminiranega brezna, izkop posmrtnih ostankov žrtev in prizadevanje za njihov dostojni pokop v srcu slovenske države, torej v njeni prestolnici, niso stvari resnice in sočutja, temveč baje stvari “politične demagogije”, vedite, da je res ravno obrnjeno.

 Diakon kot mož in oče podari del svojega časa Cerkvi, v kateri opravlja diakonsko službo za dobro župnije, podobno kot pevci in drugi sodelavci.

 Diakon kot mož in oče podari del svojega časa Cerkvi, v kateri opravlja diakonsko službo za dobro župnije, podobno kot pevci in drugi sodelavci.

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Na pomembnih položajih v Evropi je veliko kristjanov, pa ti zares ohranjajo svojo poštenost, skrb za človeka, posebej tistega, ki je v najtežjem socialnem položaju? 

Božja vizija prihodnosti je, da bi VSI njegovi otroci, vsi ljudje, bili skupaj z njim nekoč nazaj v rajskem vrtu. Vsi, ne samo nekaj izbranih srečnežev.

Ko se razgradijo narodnostni, družinski in spolni temelji, se pravzaprav razgradi človek, ki tako ostane nekje v zraku, oropan svoje identitete in pokončnosti.

Kdo bi bil moj predsednik, je v tem ozračju celo manj pomembno, kot je to, kakšen bi moral biti.

Nekateri si nikakor ne želijo odkritega dialoga in soočenja, ampak naredijo vse, da bi utišali drugače misleče, čeprav so jih polna usta strpnosti do drugačnosti

Elizabeta II. je v vsakem obdobju svojega življenja izkazovala pogum in zaupanje, ki sta izhajala iz njene vere v Jezusa.

Za svoje otroke se bomo borili…

Kristjani smo, enako kot na naših začetkih, poklicani, da smo luč, sol in upanje sveta.

Nekatere padajoče številke si predstavljam kot odmrla drevesa, ki morajo pasti, da naredijo prostor tistemu, kar raste pod njimi.

Če je ruska invazija pretresla energetsko in prehransko oskrbo, pa bi tajvanska kriza lahko imela še veliko širše posledice.