Igra je nekaj, kar povezujemo predvsem z otroštvom. V tokratni oddaji Jezikovni pogovori pa si bomo pobližje pogledali, kako lahko igro uporabimo v pedagoškem procesu, natančneje pri pouku tujega jezika. Je igra pri pouku tujega jezika koristna dejavnost ali izguba časa? Izredna profesorica doktorica Meta Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani nam bo osvetlila, kako sama uporablja igro v praksi in kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti.

Možgani delujejo bolj kompleksno pri pisanju z roko kot pri tipkanju na tipkovnico. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu ohrani dalj časa, poudarjajo pri društvu Radi pišemo z roko. Ob Tednu pisanja z roko oddajo namenjamo vprašanjem, koliko in kaj je sodobni človek še pripravljen pisati z roko in zakaj je to tako pomembno. Gostja je Nadja Lazar, predsednica društva Radi pišemo z roko in vodja Tedna pisanja z roko (foto: Pixabay).

Ustvarjanje poezije je za slepe poseben izziv. Veliko izraznih možnosti jezika se namreč razvije z gledanjem, ne le s poslušanjem. Ali je mogoče pisati poezijo v brajici? O jezikovni rahločutnosti slepih smo se pogovarjali s slepo pesnico Mirjano Šernek, knjižničarjem Dušanom Brešarjem Mlakarjem in pesnico Ifigenijo Simonović.

Med 11 besedami finalistkami za besedo leta je največ glasov zbrala beseda ujma (21 odstotkov), sledita ji nutrija (14 %) in bralna pismenost (12 %). Največ glasov gluhih in naglušnih oseb je prejela kretnja solidarnost. Novotvorjenka leta pa je strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence (foto: MMC RTV SLO/Tone Lovrec).

Medtem ko glasovanje za besedo leta poteka do 9. januarja, je že znana novotvorjenka leta 2023. To je beseda strojetvor in pomeni stvaritev umetne inteligence. Med zanimivimi predlogi za novotvorjenko leta 23 so bile tudi besede: izduhnjenje (blokada na družbenih omrežjih), okamerjen (pod nadzorom kamere), uzverovati (začeti verovati), zagrebek (nekaj kar je zagrebeno - lahko tudi po uradni strani). V oddaji smo predstavili 11 finalistk za besedo leta 2023: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, "štempljanje", ujma, UI - kratica za umetno inteligenco, vojna in beseda zal. Ob predlogih za novotvorjenke pa smo izpostavili tudi tuje besede leta. Gostja je vodja komisije za besedo leta dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vojaški psihiater Janez Rugelj je opisal, kako ga je obiskal slovenski višji častnik, doma iz Primorske, ki je bil premeščen v Slovenijo in dobil nalogo, da rezervnim častnikom predava vojaške teme v slovenščini. Takole mu je dejal: »Pred vojno sem moral hoditi v italijansko šolo, po partizanski dobi sem služboval po vsej Jugoslaviji, toda vojaške šole so bile v srbohrvaškem jeziku, v šoli se nisem nikoli učil slovenščine,« se je izpovedal višji častnik in psihiatru potožil: »Zaradi neznanja maternega jezika me je te naloge tako strah, da ves poten komaj spregovorim. Rad bi bil te naloge oproščen.« To je eden izmed primerov, ki govorijo o tem, kakšna tabu tema je bila slovenščina v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi. Ob državnem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti se bomo z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem pogovarjali o tem, kako se je slovenščina uveljavljala kot uradni jezik po drugi svetovni vojni, kako so jo uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji in kakšni so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela prednost. Na fotografiji odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije. Foto: BoBo

V Franciji bodo v uradnem sporazumevanju prepovedali inkluzivno pisanje z navajanjem obeh spolov. Predlog zakona je podprl francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je poudaril, da je v francoščini moška slovnična oblika nevtralna. V francoski civilni družbi je sicer več pozivov, da bi bila francoščina manj 'seksistična', nasprotovanje inkluzivnemu pisanju pa izvira iz potrebe po razumevanju in lažjem branju francoščine. Kako se je uveljavljalo inkluzivno pisanje v Franciji in ponekod po svetu? Kaj pomeni napovedana prepoved in iz kakšnih argumentov izhaja? Gostja bo doktorica Metka Zupančič, zaslužna profesorica za francoščino, ki je kot predavateljica delovala na univerzah v Združenih državah Amerike, Kanadi in Sloveniji. Zdaj predava na primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji (Foto: EPA).

Vlada je podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se širi varovanje slovenščine v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor. Ali bodo napovedane spremembe spodbudile tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta: oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Profesorju Bigginsu je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila Trubarjevo priznanje za leto 2020, prejšnji teden pa je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator Univerze v Ljubljani. V oddaji smo ponovili pogovor, ki je nastal ob prejemu Trubarjevega priznanja pred tremi leti.

Nada Grošelj, doktorica jezikoslovja in prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine v slovenščino ter iz slovenščine v angleščino, je nedavno prejela Jermanovo nagrado za posebej uspele prevode družboslovja in humanistike za prevod monografije Grenko-sladki eros Anne Carson, kanadske pisateljice, esejistke, prevajalke, klasične filologinje in profesorice. Izšla je lani pri založbi LUD Literatura, založba Modern Library pa je uvrstila Grenko sladki eros med sto najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja. Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki pa je Nadi Grošelj prisodilo že tudi Sovretovo nagrado za prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wildea, pa tudi nagrado Vasje Cerarja za prevod dela November v Mumindolu Tove Jansson. S Tadejo Krečič se pogovarjata o zadregah pri prevajanju, posebej pa o neologizmih (foto:BoBo).

Lucien Tesniere je pred sto leti potoval po Sloveniji in raziskoval dvojino, ki ji je namenil doktorsko disertacijo. Njegov atlas dvojine je živ dokument časa in nekega pojava v jeziku, posnel je tudi prigode, ki jih je doživel, ko je nabiral gradivo po Sloveniji. O njegovem delu smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, prevajalko Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini, ki je izšel skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik. Tesniere je bil lektor za francoski jezik na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani in dopisni član SAZU. Velja za enega izmed začetnikov slovanske lingvistične geografije, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu in profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Montpellierju, foto:: JLG / Pixabay (ponovitev).

Besedi je treba dati življenje! Upoštevanje pravil pravorečja in vrhunska govorna tehnika nista dovolj, so zapisali v Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev ob podelitvi najvišje stanovske nagrade kristalni mikrofon in priznanja Ane Mlakar. Kaj je to življenje, predvsem pa kako izbrati najboljše napovedovalce, se bomo pogovarjali s članico komisije dr. Tino Lengar Verovnik, sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predavateljico s Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Znanje se posreduje skozi jezik. Človek namreč v veliki meri misli v jeziku. Tega naj bi se v prihodnje zavedali tudi učitelji, ki bodo jezikovno občutljivi. Učitelji različnih predmetov, od matematike, kemije, geografije in do npr. zgodovine, naj bi se zavedali kompleksnosti besedil, ki jih spoznavajo učenci in bi jih po potrebi prilagodili njihovim jezikovnim zmožnostim. O prednostih in izzivih uvajanja takšnega pouka smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Natašo Pirih Svetina z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, članico projekta Gradniki za načrtovanje jezikovno občutljivega izobraževanja učiteljev, ki ga podpira Svet Evrope, izvajal pa ga je Evropski center za moderne jezike v Gradcu (foto: Pixabay).

Protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je bil pred petimi stoletji utopija. Slovenski protestantski pisci so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Tudi finančno projektu ni dobro kazalo, saj je bil v izgubi. Pa vendar so protestantje imeli podporo in njihov projekt je privedel do oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Ob dnevu reformacije bo tovrstne okoliščine protestantskega projekta orisal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ponovitev).

Jezikoslovec, akademik dr. Marko Snoj je še z nekaj drugimi avtorji napisal slovar Imena slovenskih psov. Gre za pionirsko delo v slovenskem prostoru in zunaj naših meja; je spomenik živalim, za katere radi rečemo, da so človekov najljubši prijatelj. Akademik Snoj na podlagi gradiva slovarsko ureja in razlaga lastna pasja imena v Sloveniji in njihov izvor; med drugim piše o pasji govorici in sporazumevanju med psi in ljudmi ter še mnogo čem.

Ko se gledališče odloči, da bo uprizorilo dramsko besedilo, je ena prvih oseb, ki to besedilo dobi v roke, gledališki lektor. Njegovo delo pa se v marsičem razlikuje od siceršnje lektorske prakse, saj poleg tega, da pregleda izhodiščno dramsko besedilo, sooblikuje tudi odrski govor. Poklic lektorja v gledališču nam bo osvetlil Martin Vrtačnik, ki je bil med letoma 2010 in 2022 zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, od lani pa deluje kot asistent za področje govora na katedri za govor na AGRFT.

Pri Generalnem direktoratu za prevajanje pri Evropski komisiji se je z uvedbo jezikovnih orodij število prevedenih besedil povečalo za tretjino. Čeprav so jezikovna orodja, kot so strojni prevajalnik, na direktoratu že nekaj let vključena v prevajalsko delo, pa prevajalci še vedno opravijo večino dela. Kot poudarja Alenka Unk, prevajalka in koordinatorka jezikovnih tehnologij na slovenskem oddelku direktorata, strojni prevajalnik – čeprav je prevajalcem v veliko pomoč – ne razume ničesar. V drugem delu pogovora z Alenko Unk smo osvetlili delovanje strojnega prevajalnika in primerjali delo prevajalcev z obdobjem, ko jim še ni bil na voljo (foto: Mohamed Hassan / Pixabay).

V zadnjih dvajsetih letih zanimanje za retoriko po celotni Evropi narašča. Ob tem se zdi, da se retorična pedagogika vsaj delno vrača v svoje »klasične« okvire, to je kot vzgoja za aktivno državljanstvo, so zapisali ob Tednu retorike, ki so ga pripravili na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Na njem sodelujejo mednarodni vodilni raziskovalci s področja retoričnega državljanstva. V oddaji nas je med drugim zanimalo, ali se vračajo tudi učinki retorike kot aktivnega državljanstva, ki naj bi izboljšali demokratičnost družbe. Gostja je izr. prof. dr. Janja Žmavc s Pedagoškega inštituta v Ljubljani (Mohamed_hassan / Pixabay).

Ob evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujemo 26. septembra, smo preverili, kako razvoj umetne inteligence vpliva na delo Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji. Prevajalci pri svojem delu uporabljajo najnaprednejša jezikovna orodja, direktorat pa skrbi tudi za razvoj novih jezikovni tehnologij. Gostja je Alenka Unk, prevajalka in koordinatorka jezikovnih tehnologij na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji.

Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije sta več let opozarjala, da so preizkusi znanja slovenščine za zdravnike iz tujine prezahtevni in preširoki. Na zdravniški zbornici so zato uvedli nov sistem, ki naj bi od njih zahteval le tisto znanje slovenščine, ki se nanaša na medicinsko delo. Znanje preverjajo tudi na simulacijah klinične obravnave bolnika. Medicinski člani komisije zaigrajo bolnika ali svojca, uporabijo tudi nerazločen sleng ali narečje, kandidati pa morajo nato bolnika obravnavati. Gosta bosta zdravnik doc. dr. Marko Pokorn in jezikoslovka prof. dr. Andreja Žele, ki sta za delo pri uvajanju izpitov v okviru zbornice prejela priznanje. Marko Pokorn je postal častni član, Andreja Žele pa je prejela najvišje priznanje, ki ga lahko dobi nečlan zbornice (foto: Mohamed_hassan / Pixabay) .

Pomen dobrih zgodb je izjemen. Dobre zgodbe vplivajo, vzgajajo, zabavajo. Dobre zgodbe se tudi dobro prodajajo. Za jezikovni in širši kognitivni razvoj otrok, mladostnikov pa tudi odraslih je bistveno, kako raznovrstne in kompleksne zgodbe berejo, poslušajo in gledajo. Človeški možgani si lažje zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo z nepovezanimi podatki. Ob nacionalnem mesecu skupnega branja, ki poteka pod sloganom Beremo skupaj, se bomo osredotočili na to, kaj se dogaja v možganih ob dobrih zgodbah. Gost je dr. Sašo Dolenc, ki je na to temo sodeloval na posvetu bralnega društva Slovenije in je tudi glavni urednik portala Kvarkadabra (foto: Pixabay).

Udeleženci lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Naloge so sestavljene iz jezikov, kot so jongomščina, juroščina, zahodna taranganščina, jezik noni ... O tem, zakaj je reševanje lingvističnih nalog tako privlačno, smo se pogovarjali z Vito Korošin z gimnazije Bežigrad, mentorico dr. Simono Klemenčič in generalnim direktorjem lingvistične olimpijade Ivanom Derzhanskim (foto: Pixabay).

Kovč ni kavč, ampak poslovenjena različica angleškega izraza coach, ki je definiran kot svetovalec in učni pomočnik. Termin kovč so predlagali v Terminološki svetovalnici, ki letos praznuje deset let obstoja. Zanimiv primer je tudi vigilant, ki je slovenski ustreznik za angleški termin vigilante in označuje osebo, ki vzame zakon v svoje roke. O drugih primerih in delovanju te ordinacije za termine, ki deluje v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, se bomo pogovarjali z dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije.

Priljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Telebajski lahko tako pomenijo vzor prenosa otroških televizijskih vsebin za otroke v slovensko jezikovno okolje. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji sta Martina Peštaj, urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. (Gre za ponovitev oddaje.)

Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.

Bolgar Georgi Sabev se uči slovenščino, ker se zanima za slovensko politiko razvoja podeželja, Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji, Argentinka Graciela Norma Zorc bi rada izpopolnila znanje slovenščine, ki so ga nanjo prenesli slovenski starši, Italijan Daniel Balesstin pa bi rad spoznaval slovenščino in slovensko kulturo, ker je del tržaške identitete. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči, saj so lahko vzor medkulturnega povezovanja. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo.

Josip Stritar je odsvetoval prevajanje. Zapisal je, da je prevod vedno le tuje blago, in pozval k pisanju izvornih besedil. Oton Župančič pa je menil nasprotno, da se naš duh potujčuje zato, ker nimamo prevodov. Monografija Zgodovina slovenskega literarnega prevoda prikazuje zanimive obrate v odnosu do literarnega prevajanja, ki so odslikava časa in osebnosti, ki jih zagovarjajo. V drugem delu pogovora bomo z glavno urednico tega obsežnega dela prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn osvetlili nekaj osrednjih primerov iz zgodovine prevajanja.

Pesnik Božo Vodušek je leta 1955 zapisal, da smo Slovenci narod prevajalcev. Zgodovina slovenskega prevajanja je izjemna, saj sega od Brižinskih spomenikov dalje. To zgodovino bo mogoče zdaj spoznavati v obsežnem delu, ki ga je izdala Filozofska fakulteta v Ljubljani, na dvodnevni konferenci pa ga je predstavilo 40 strokovnjakov. Gostja oddaje je glavna urednica Zgodovine slovenskega literarnega prevoda prof. dr. Nike Kocijančič (foto: hildeaj / Pixabay).

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki naj bi omogočila ustreznejšo zaščito slovenskega jezika v digitalnem okolju. Ali bodo napovedane spremembe omogočile vzvode, ki bodo prisilili tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočal izmikanja? Gosta oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine, in prof. dr. Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenščino v javnosti pri SAZU. Zaradi številnih vprašanj namenjamo tej temi dve oddaji (foto: EPA).

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki naj bi omogočila ustreznejšo zaščito slovenskega jezika v digitalnem okolju. Ali bodo napovedane spremembe omogočile vzvode, ki bodo prisilili tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona, in prof. dr. Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenščino v javnosti pri SAZU.

Pred dvema letoma so poslanci z 78 glasovi za in brez glasu proti sprejeli ustavni zakon, ki dopolnjuje ustavo s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Za gluho skupnost je bil to velik znak upanja, saj so pričakovali spremembe v zakonodaji, zlasti na področju izobraževanja. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pa po dveh letih ugotavljajo, da se v tem času ni veliko spremenilo, zato razmišljajo o tožbi zoper državo zaradi pretekle prepovedi znakovnega jezika. Z njo želijo spodbuditi procese, ki bi pripeljali do večje uveljavitve ustavne pravice do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je poudaril, da so gluhi zaradi prepovedi znakovnega jezika v učilnicah ena izmed najslabše izobraženih skupnosti. Samo en odstotek gluhih v Sloveniji ima univerzitetno izobrazbo. V tistih državah, kjer ni prišlo do prepovedi znakovnega jezika, je podoba gluhe skupnosti zelo drugačna.

V Moldaviji nočejo, da bi se njihov uradni jezik imenoval moldavijski, ampak romunski. Moldavijski parlament je nedavno potrdil osnutek zakona za spremembo imena državnega jezika iz moldavijskega v romunski. Proti moldavščini pa so Moldavijci v preteklosti protestirali tudi na množičnih protestih. Moldavijski jezik je umetno ustvarila oblast v nekdanji Sovjetski zvezi, od romunščine pa se razlikuje predvsem po zapisu v cirilici. O sobivanju moldavščine in romunščine v Moldaviji smo se pogovarjali z Bojanom Brezigarjem, novinarjem, politikom, urednikom, strokovnjakom za manjšinska vprašanja, in moldavijsko književnico Tatiano Ţîbuleac, ki je obiskala Ljubljano v okviru festivala Literature sveta Fabula (foto: EPA).

V Latviji in Estoniji je približno 25 odstotkov prebivalcev ruske narodnosti. Še pred kratkim so imeli pripadniki te ruske skupnosti možnost, da se izobražujejo v maternem jeziku, zdaj pa sta Latvija in Estonija sprejeli zakonodajo, ki bo postopno popolnoma odpravila izobraževanje v ruščini. Koliko lahko državi pričakujeta od svojih državljanov, da uporabljajo prvi državni jezik, koliko pa gre za diskriminacijo ruske manjšine? Gost je Bojan Brezigar, novinar, politik, urednik in strokovnjak za manjšinska vprašanja (foto: Gerd Altmann/Pixabay).

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil.(foto: Pixabay).

Digitalna jezikovna orodja naj bi povečala ustvarjalnost, zatrjujejo njihovi zagovorniki. Strokovnjak za jezikovne tehnologije dr. Damjan Popič opozarja, da je treba biti ob takih besedah zadržan, saj umetna inteligenca poveča izrazno moč besedil, ne pa ustvarjalnosti. O novostih na tem področju, ki ga zaznamuje tudi ChatGPT, v drugem delu pogovora z znanstvenim koordinatorjem aplikacije LORIS dr. Damjanom Popičem (foto: Pixabay).

Med jezikovnimi tehnologijami se je v zadnjih letih zgodil velik napredek na področju orodij, ki pomagajo tvoriti slovnično boljša besedila. Številni so se razveselili predvsem digitalnih pomagačev za postavljanje vejic, vendar tovrstne tehnologije zmorejo veliko več. Jezikovni tehnologi lahko razvijejo aplikacijo, ki se osredinja le na težave, ki izvirajo iz posebnega jezikovnega okolja. Taka je tudi aplikacija LORIS, saj svetuje pri jezikovnih pojavih, ki izvirajo iz jezikovnega stikanja italijanščine in slovenščine, uporabna pa je tudi širše. O napredku na področju digitalnih jezikovnih pomagačev smo se pogovarjali z znanstvenim koordinatorjem aplikacije LORIS, strokovnjakom za jezikovne tehnologije dr. Damjanom Popičem (foto: Pixabay).

Jezik je sistem simbolov in pravil, ki nam omogoča komunikacijo in tvorjenje kompleksnih misli. Jezikovne sposobnosti pa so najbolj osupljive sposobnosti človeškega uma. Tako pravi Anka Slana Ozimič, diplomirana socialna pedagoginja, magistrica kognitivne znanosti ter doktorica nevroznanosti, ki bo gostja tokratnih Jezikovnih pogovorov. V oddaji se bomo posvetili vprašanjem, kako možgani procesirajo jezik, katera možganska področja in strukture so vključene v procesiranje jezika ter kako možgani omogočajo razumevanje znakovnega jezika in Braillove pisave (foto: Elisa/Pixabay).

Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj materni jezik, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina, je zapisala filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar. V oddaji smo se z njo pogovarjali o filmu Izginjanje/Verschwinden, ki si ga je v teh dneh mogoče ogledati v slovenskih kinematografih (foto:Vertigo).

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka smo se pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika (ponovitev).

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in mnogo izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja s strani služničadi in kuharic, sicer pa se je prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru (foto: Praesens).

Naprave ameriškega podjetja Apple, ki izdeluje tablične in osebne računalnike, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in različne spletne storitve, je mogoče uporabljati v vseh jezikih sosednjih držav, le v slovenščini ne. V slovenščini tudi ni mogoče spremljati vsebin dveh največjih spletnih ponudnikov filmov in serij Netflix in Disney plus, čeprav so na voljo v nekaterih slovenščini primerljivih jezikih, kot je islandščina. Po več kot petih letih opozarjanja se zdi, da so se v multinacionalnem Applu, v nasprotju z Netflixom in Disneyjem plus, vendarle zganili. S predstavniki Appla sta se sestala evropska poslanka Irena Joveva in svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart Kučič. Pri Applu so postali pozorni na napovedane spremembe zakona o javni rabi slovenščine, občutljivi pa so tudi za pobude, ki bi lahko javno mnenje obrnile proti njim in se razširile v mednarodni prostor.

Ruščina v Ukrajini ni prepovedana, pravi jezikoslovka Marija Sotnikova Štravs. Je pa lahko sankcionirana javna raba ruskega in drugih jezikov, ki izključuje ukrajinščino. V drugem delu pogovora smo se z Ukrajinko, ki se je pred 20 leti preselila v Slovenijo in tukaj doktorirala, pogovarjali tudi o tem, kako Ukrajinci doživljajo danes ruski jezik in kakšna bo verjetno njegova raba v Ukrajini po vojni (foto Pixabay).

Marija Sotnikova Štravs je otroštvo preživela v mestu Stahanov v Luganski regiji, ki jo je Rusija med vojno priključila svojemu ozemlju. Odraščala je v pretežno rusko govorečem okolju. Starši so se z njo pogovarjali v ruščini in tudi šolski pouk je potekal po večini v ruskem jeziku. Potem ko so jo nenapovedano obiskali ukrajinski sorodniki z drugega konca države, je začela podrobneje spoznavati družinsko in ukrajinsko zgodovino. V Slovenijo se je preselila pred dvajsetimi leti. Leta 2019 je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani dokončala doktorski študij. Raziskovalno se med drugim posveča jezikovni politiki, zgodovini, slovanskim in keltskim jezikom (predvsem škotski gelščini) ter varstvu manjšin, deluje pa predvsem kot prevajalka. V prvem delu pogovora smo se z njo pogovarjali o njenem odraščanju v Ukrajini (foto Pixabay).

Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. O fenomenu te knjige in bistroumnosti grškega jezika smo se pogovarjali z Dragico Fabjan Andritsakos, profesorico stare grščine in latinščine.

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Vsebine boste lahko našli med Arsovimi podkasti oddaje B-AIR ali na radijskem sporedu.

Stara indijščina oziroma sanskrt je ena izmed nosilnih filologij indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. V današnji oddaji bomo predstavili Učbenik klasičnega sanskrta, ki je lani izšel v indološki seriji zbirke Studia Indogermanica Labacensia Katedre za primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za tretji učbenik stare indijščine v tej seriji. Pridružuje se Berilu vedske proze in učbeniku Razgledi po staroindijski književnosti. Učbenik je napisal dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Gost je dr. Simon Krek, vodja projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je končal v obdobju, v katerem se začenjamo zavedati, kakšen tehnološki preboj prinaša umetna inteligenca ChatGPT. V oddaji tudi o žgočem vprašanju, kako se bo nadaljevala digitalizacija slovenščine, zdaj ko se je projekt končal.

Na srednji trgovski in aranžerski šoli v Ljubljani dokazujejo, da je mogoče uspešno jezikovno vključevanje dijakov priseljencev v šolski program. Je pa za to potrebno veliko socialnega čuta, pa tudi požrtvovalnosti učiteljev in dijakov. Gre za več kot le poklic. Učenje slovenščine otrok priseljencev je namreč poslanstvo, ki ima značilnosti humanitarnega dela. Gostje pogovora bodo učiteljici slovenščine Magda Horvat in Alenka Medved ter ravnateljica Elizabeta Hernaus Berlec.

Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.

Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja.

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni, in ji tako omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti njegove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom, letošnjim dobitnikom Trubarjevega priznanja (ponovitev pogovora).

Sodobni pravopisi naj bi težili k prožnosti v normi, ponujali naj bi čim več izbir, informacij in opisov, hkrati pa bi morali biti po meri tudi tistim, ki ne želijo razmišljati o jeziku. Ali bo to uspelo tudi osmemu slovenskemu pravopisu, ki je v nastajanju? V pogovoru s Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, smo orisali poglavji, ki sta ta hip v javni razpravi, in sicer poglavje Slovnični oris za pravopis ter pravila za prevzemanje iz prvih desetih tujih jezikov (albanščina, estonščina, finščina, francoščina, italijanščina, madžarščina, poljščina, slovaščina, španščina, turščina), ki so zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih jezikov (foto: Gerd Altmann/Pixabay).

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, ki ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (foto: Reuters).

Milojka Popović se je pred petimi desetletji odločila za poklic konferenčnega tolmača, ko tega poklica v Sloveniji še ni bilo. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva je bilo definiranih veliko poklicev, tudi čarovniki so našli svoje mesto v njem, vendar konferenčnih tolmačev takrat niso poznali. Ta poklic je bilo treba šele uveljaviti in postaviti temelje za izobraževanje. Pri vsem tem je sodelovala Milojka Popović, zato ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru je opisala začetke konferenčnega tolmačenja pri nas in anekdote iz obdobja, ko so tolmačili v omarah, organizatorji konferenc pa so skoraj pozabili, da so tudi tolmači ljudje, ki ne morejo delati od jutra do večera.

Jezuitsko gledališče v Ljubljani velja za prvo pravo kontinuirano gledališče na Slovenskem. Delovalo je 170 let in postavljalo temelje za razvoj splošne kulture. Čeprav so bile predstave po večini v latinščini, pa so v njih našli mesto tudi ljudski jeziki. Za občinstvo, ki je bilo nevešče latinščine, so pripravili povzetke in uporabili še druga izrazna sredstva. O tem, kako so jezuiti jezikovno približali latinske predstave širšemu občinstvu, v pogovoru z dr. Moniko Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Medtem ko še poteka glasovanje za slovensko besedo leta, so ponekod drugje že izbrali besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Ravno danes so na Poljskem za besedo leta razglasili besedo vojna. Ta beseda zaradi zanikanja vojne v Ukrajini seveda ne bi mogla biti ruska beseda leta, je pa vsekakor nekoliko presenetljivo, da so v Rusiji razglasili za besedo leta, oziroma besedno zvezo leta, specialno vojaško operacijo, kar kaže tudi na to, kako zelo občutijo Rusi posledice vojne. O razlogih za izbor drugih besed leta in finalistkah za slovensko besedo leta v pogovoru z vodjo komisije dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Svoj glas lahko do 20. januarja oddate na spletni strani akcije za eno izmed 11 finalistk: bot, draginja, energent, femicid, gasilec, predator, predsednica, povzemalnik, supervolilno leto, svoboda, vojna (foto: Pixabay).

Na področju jezikovnih tehnologij je med najbolj izpostavljenimi strojno prevajanje. Multinacionalke, kot sta Facebook ali Google, vlagajo velika finančna sredstva v njihov razvoj, zato postajajo prevajalniki vedno bolj zanesljivi, vendar še vedno ne morejo nadomestiti človeka ali delovati brez njegovega nadzora. S strojnimi prevajalniki naj bi se celo povečalo delo za prevajalce, saj lahko pomenijo vstopno točko mednarodnih podjetij na lokalne trge. Vendar se ob njihovi uporabi odpirajo tudi dileme, ker lahko agencije nižajo cene prevodov, prevajalci pa lahko imajo z obvezno rabo strojnih prevajalnikov celo več dela. Na to so nedavno opozorili na konferenci Prihodnost prevajanja – je strojno prevajanje res edina pot, ki sta jo organizirala Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji in Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Na njej je sodeloval tudi naš gost Andraž Repar, prevajalec, soustanovitelj prevajalskega podjetja Aikwit in sodelavec projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju.

Kako povezati učbenike in delovne zvezke slovenščine z elektronskim okoljem, ki spominja na računalniške igrice? Tega izziva so se lotili ustvarjalci projekta Slovenščina na dlani, da bi ustvarili privlačno interaktivno elektronsko okolje za učenje slovenščine, namenjeno šolarjem zadnje triade in dijakom srednjih šol. Kaj so razvili in kakšne načrte imajo v prihodnje, boste izvedeli v pogovoru z izr. prof. dr. Natalijo Ulčnik (vodjo projekta) in izr. prof. dr. Miro Krajnc Ivič (koordinatorico besedilnega sklopa), obe s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ter asist. Špelo Antloga (koordinatorico pravopisnega in slovničnega sklopa) s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Prekmurščina je za Prekmurce kinč oziroma zaklad. To kažejo tudi s pobudami, s katerimi jim je uspelo vpisati prekmurščino na seznam nesnovne kulturne dediščine, uvesti prekmurščino kot interesno dejavnost na osnovne šole in objaviti knjigo Prekmurščina, kinč predragi – živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. S to nedavno izdano knjigo bomo osvetlili kinč prekmurskega guča oziroma govora.

Letos poleti smo poročali o odkritju zapisa zgodnjega slovenskega jezika. V avstrijskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu so odkrili zapis desetih števnikov v zgodnji obliki slovenščine iz 12. stoletja. Teh deset besed velja za najstarejši pomembnejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih. Po jezikoslovni analizi v eni izmed preteklih oddaj, ko smo gostili dr. Mateja Šeklija, smo k pogovoru povabili umetnostno zgodovinarko ddr. Natašo Golob, osrednjo poznavalko na slovensko ozemlje vezane rokopisne dediščine. V oddaji je predstavila čas nastanka rokopisa iz samostana Heiligenkreuz in edinstvenost desetih besed, ki jih ta vsebuje.

V današnji oddaji se posvečamo nenavadnemu, a izjemno zanimivemu poklicu šepetalca v gledališču. Šepetalec gledališkim igralcem prišepetava besedilo za lažje izvajanje gledališke predstave. Gaja Pöschl, šepetalka v SNG Drama Ljubljana, zase pravi, da diha in živi z gledališkim odrom. Varno skrita v luknjici za zaveso spremlja igralke in igralce na njihovih odrskih popotovanjih. Kaj pravzaprav zajema poklic šepetalke v gledališču? Kako postaneš šepetalec, katere spretnosti moraš obvladati? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo.

Slovenski znakovni jezik postaja vse bolj priljubljen. Tečaje znakovnega jezika izvajajo celo v vrtcih, kjer vzgojiteljice ugotavljajo, da se otroci ob pomoči kretenj lažje umirijo, otroci pa so navdušeni pri izbiri kretnje, ki jih označuje. Med znakovnimi jeziki po svetu pa je med najpriljubljenejšimi ameriški znakovni jezik. V Združenih državah naj bi bil celo drugi po priljubljenosti, takoj za španščino. Med posamezniki, ki je v zadnjih letih veliko prispeval k priljubljenosti slovenskega znakovnega jezika, je Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. K pogovoru smo ga povabili ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ko mu je predsednik republike Borut Pahor podelil priznanje jabolko navdiha.

Kako se dogovoriti za zmenek, je odvisno od več dejavnikov. Na spletu ima veliko vlogo jezikovno izražanje, saj je ob sliki to osrednji vir nagovarjanja morebitnih partnerjev. Kakšne so jezikovne izbire mlajših generacij na zmenkarskih portalih? Gost je Jan Černetič, ki je v magistrski nalogi raziskal zmenkarski portal Tinder.

Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je osvetlil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel knjigo Dopisi papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija (ponovitev).

Čeprav Francija namenja milijarde za promocijo jezika in kulture po svetu, je poklic lektorja francoskega jezika v zatonu. Pogoji dela so za lektorje v Franciji slabši kot v Sloveniji. Nenavadno je tudi, da je zadnji uveljavljeni pravopis francoskega jezika iz leta 1835. O sodobnem lektoriranju francoskega jezika, ki se s slovenskega vidika zdi zelo kaotično, v pogovoru z Urhom Ferležem, ki je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem kongresu Lektorskega društva Slovenije.

Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.

Ludwig Hartinger ima neverjeten občutek za jezik, še posebej za slovenščino. Neverjetno je bilo tudi njegovo srečanje s slovensko besedo. Samo en Kosovelov verz »razpokan bodeš hrepenel« in beseda »tolmun«, sta bila dovolj, da ga je slovenščina potegnila v neslutene globine. Hartinger pravi, da pesniške navdihe lažje izrazi v slovenščini, kot v svojem maternem avstrijskem jeziku. Podobno pravi tudi za prapodobe, ki jih lažje uzre v slovenščini. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je podelilo Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini. Pogovor o njegovem odnosu do slovenskega jezika je bila posebna izkušnja, saj nihče ne govori o slovenščini tako kot Hartinger.

V Sloveniji je kar petina imen naselij spornih v jezikovnem, zemljepisnem in pravnoformalnem pogledu. Najspornejša imena naselij so tista, s katerimi je poimenovanih več naselij, med njimi je v ospredju ime Pristava, po kateri je poimenovanih 8 naselij, sicer pa imamo v Sloveniji kar tisoč naselij s podvojenimi imeni, ki si jih delijo z drugimi naselji ali geografskimi danostmi. Gost: dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, soavtor knjige Sporna imena naselij v Sloveniji.

Zanimanje za korejsko kulturo in jezik se povečuje; zanimivo, da tudi med osnovnošolci. Med osrednjimi razlogi je vpliv korejske popkulture oziroma k-popa. Gostja oddaje je Saška Rovšnik z Inštituta Kralj Sejong, korejskega jezikovnega kulturnega centra v Ljubljani, ki se je navdušila nad korejsko kulturo in jezikom ravno zaradi k-popa. V oddaji smo osvetlili tudi lastnosti tega jezika in kulture. Ena zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak samo »uri« – »naše« (ponovitev). Foto: Reuters.

Fran je stopil iz prestrašene skupine profesorjev pred Graziolija, mu vrgel rokavico in rekel: Vemo, da ste zastopnik Italije. Če boste zaprli univerzo, bo to kulturni zločin nad malim narodom. Zgodovina vam tega ne bo oprostila. Grazioli je prebledel in razpustil avdienco, je povedal Klemen Ramovš, vnuk Frana Ramovša. Na Ramovšev dan smo širše osvetlili življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, ki je bil velik po dejanjih tudi zunaj svojega strokovnega področja. Bil je izjemen organizator, ustanovil je inštitut, ki danes nosi njegovo ime, zasluge pa mu gredo še za ustanovitev SAZU. Njegovo življenje in delo sta osvetlila vnuk Klemen Ramovš in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Znanje tujih jezikov je bilo od nekdaj cenjeno. V današnjem vse bolj globaliziranem svetu se tudi starši zavedajo, da je za prihodnost njihovih otrok pomembno, da znajo čim več jezikov. Še posebno ker prihajamo iz majhne države, vemo, da je za naše otroke znanje tujih jezikov ključ do tega, da bodo nekoč lahko uspešno zakorakali v svet. Kako poskrbeti za dober, uspešen prvi stik otroka s tujim jezikom? O tem bo spregovorila doktorica Karmen Pižorn, redna profesorica za angleščino v izobraževanju in prodekanica za dodiplomski in magistrski študij ter mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Da so meje našega jezika meje našega sveta, velja v primeru eksonimov dobesedno. Pred leti Moldavija ni želela podpisati sporazuma s Slovenijo, ker je vztrajala, da se ime države v sporazumu zapiše Moldova in ne Moldavija. Na primeru določanja slovensko-hrvaške meje je hrvaška stran vztrajala pri preimenovanju Piranskega zaliva v Savudrijsko uvalo oziroma valo. Turčija pa po novem zahteva, da se v mednarodnih pogodbah uporablja turški zapis države Turkiye. Reševanju podobnih primerov je bilo namenjeno mednarodno srečanje Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za toponimsko terminologijo OZN, ki ga je v Ljubljani pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. O najtrših orehih, s katerimi so se srečali strokovnjaki, smo se pogovarjali z dr. Matjažem Geršičem, namestnikom predstojnika geografskega inštituta. Vir fotografije: Pixabay.

Lucien Tesniere je pred 100 leti potoval po Sloveniji in raziskoval dvojino, ki ji je namenil doktorsko disertacijo. Njegov atlas dvojine je živ dokument časa in nekega pojava v jeziku, zabeležil je tudi prigode, ki jih je doživel, ko je nabiral material po Sloveniji. O njegovem delu smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, prevajalko Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini, ki je izšel skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik. Tesniere je bil lektor za francoski jezik na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani in dopisni član SAZU. Velja za enega izmed začetnikov slovanske lingvistične geografije, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu in profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Montpellierju. Vir fotografije: Pixabay.

Jezik je zapletena stvar, pravi docent dr. Gašper Beguš, ki na kalifornijski univerzi Berkeley razvija modele umetne inteligence, ki se same učijo jezika. V drugem delu pogovora smo odprli vprašanje, kdaj lahko zatrdimo, da je neki niz informacij ali glasov jezik in bi s tem lahko potrdili, da je umetna inteligenca spregovorila. Beguš zatrjuje, da nimamo dobre definicije jezika, kar pa še ne pomeni, da umetna inteligenca ne bo nekoč spregovorila ali pa da že ne zna uporabljati zametkov jezika.

Docent dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi Berkley razvija modele umetne inteligence, ki se učijo jezika s posnetkov govora. S skupino raziskovalcev, ki jih vodi, ustvarjajo modele, ki se sami učijo jezika, podobno kot se otrok uči jezika v prvih letih življenja: brez nadzora, s posnemanjem in ustvarjalnostjo. Prva otrokova beseda naj bi bila mama, prva beseda Beguševega modela umetne inteligence pa je bila start. Zdi se prav neverjetno, da je umetna inteligenca sama določila za svojo prvo besedo, za začetek svojega jezika start, torej besedo začetek. Z Begušem smo se pogovarjali o njegovem delu v laboratoriju za govor in računalništvo, ki ga je ustanovil na Berkleyju. Vir fotografije: Pixabay.

Štiričlanska slovenska reprezentanca je na 19. mednarodni lingvistični olimpijadi, ki je potekala na otoku Man, osvojila tri bronaste medalje. Vita Korošin in Katja Andolšek (Gimnazija Bežigrad) in Rok Tadej Brunšek (Šolski center Velenje, Gimnazija) so osvojili bronaste medalje, Alji Šlenc (Gimnazija Kranj) pa je le malo zmanjkalo do odličja. Prvo mesto je osvojil Artem Borisov iz Rusije, ekipni zmagovalci pa so postali Korejci.

Nova serija Lahkonočnic prinaša šest novih zvočnih pravljic slovenskih pisateljev, ki otrokom približujejo bosanski, albanski, makedonski, ruski, ukrajinski in nemški jezik. Pravljice naj bi otrokom pomagale najti skupen jezik z njihovimi priseljenimi sovrstniki. Ustvarjene so v slovenščini, del dialogov pa vsebuje tuje besede ali fraze. Poleg slovarja jih spremljajo tudi igre za učenje tujega jezika. Lahkonočnice so brezplačno dostopne na spletu, nastale pa so v sodelovanju med podjetjem A1 Slovenija in Pionirskim domom – Centrom za kulturo mladih. Gostja oddaje je profesorica didaktike slovenščine na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Barbara Baloh.

Esperanto je edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z esperantom kot enim izmed svojih maternih jezikov. V Ljubljani živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. Kako je odraščala z esperantom, nam je zaupala prevodoslovka Marija Zlatnar Moe. O značilnostih in razlogih za uspeh esperanta pa tudi v pogovoru z jezikoslovko Simono Klemenčič, avtorico učbenika Esperanto. Intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto. Danes je mednarodni dan esperanta, ker je 26. julija 1887 izšel prvi učbenik esperanta (ponovitev oddaje).

Tajvancu Krištofu slovenščina lepo zveni in bi jo rad poučeval v Tajvanu. Italijan Sandro, ki se je preselil s Sicilije v Trst, je tako navdušen nad slovenščino, da se je na pamet naučil Prešernove pesmi. Argentinka Julija pa ima zanimivo družinsko zgodbo, ki jo je privedla do tega, da na univerzi v Buenos Airesu predava slovensko književnost. Njihovim jezikovnim zgodbam smo se čudili ob letošnjem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja Center za slovenščino. Foto: Center za slovenščino.

Da bi laže pregnala črne misli med vojno v Ukrajini, se Julija Stankevič uči slovenščino. V Kijevu jo je študirala tri leta, želi pa si postati prevajalka. Do zadnjega trenutka ni vedela, ali se bo zaradi vojne lahko udeležila letošnjega seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo v Ljubljani. Uspelo ji je, pred dnevi se je odpravila na več kot trideseturno pot iz Lvova in prispela v Ljubljano, mi pa smo jo povabili k pogovoru.

Čeprav se za bretonski jezik razmere v zadnjem obdobju nekoliko izboljšujejo, pa to ni dovolj, da bi lahko Bretonci obrnili trende, ki kažejo, da njihov jezik izumira. Ukrepi francoske oblasti pri zatiranju regionalnih jezikov so bili preveč učinkoviti. Kako je mogoče, da so tudi ponosni Bretonci začeli opuščati svoj jezik, smo se pogovarjali s kulturnim antropologom prof. dr. Rajkom Muršičem.

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Slovenščino ameriških Slovencev ob začetku prejšnjega stoletja bi lahko imenovali z izrazom »half pa pu« ali pol slovensko, pol angleško. Ob prevzemanju in izposojanju besed iz angleščine so nastale zanimive besede, kot so klenati, ranati, tolkati, pofiksati, čenčati. Včasih pa so naše rojake zaradi razlik v dolžini glasov lahko narobe razumeli. Profesorici doktorici Nadi Šabec so povedali, da je neka ameriška Slovenka namesto rjuhe – po angleško sheet – želela kupiti shit, to pa pomeni sranje. K pogovoru smo jo povabili ob izdaji njene monografije Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Severni Ameriki: obrazi identitete, ki je plod večdesetletnega raziskovanja jezikovne rabe med ameriškimi in kanadskimi Slovenci. Nastali sta dve oddaji, prva je bila na sporedu pred štirimi tedni.

Verjetno smo eden redkih narodov, ki imajo tako obsežen ribiški slovar, kot ga je v leksikografskem smislu ustvaril zasl. prof. dr. Tomo Korošec, strasten ribič, ki so ga študentje klicali »profesor vejica«. Slovenci kot narod nismo tesno povezani z ribištvom, ribolov ni nikoli bil glavna oblika množičnega prehranjevanja, a ribiški slovar imamo. Za to gre zasluga pokojnemu profesorju Korošcu, ki je kot jezikoslovec s svojim pionirskim delom neizbrisno zaznamoval slovenski akademski prostor, ribištvo pa je bilo njegova strast od zgodnjega otroštva. Pred žalno sejo, ki bo 22. junija ob 10. uri v veliki dvorani Fakultete za družbene vede, smo ponovili oddajo ob izdaji ribiškega slovarja, v kateri se je profesor Korošec razgovoril tudi o svoji najpomembnejši prostočasni dejavnosti. Vir fotografije: Pixabay.

V avstrijskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu so odkrili zapis desetih števnikov v zgodnji obliki slovenščine. Odkritje je prava najdba, saj gre za najstarejši pomembnejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih, ki bo v prihodnje tudi del učbenikov za slovenščino. Gost je Matej Šekli, ki je opravil jezikoslovno analizo te najdbe.

Naši prvi javni nastopi se začnejo že v otroštvu, ko pred razredom deklamiramo pesmice, pa nato nadaljujejo v mladosti, ko na fakulteti predstavljamo seminarske naloge. Javni nastopi nam lahko predstavljajo večjo ali manjšo težavo. Nekaterim vzbujajo veliko nelagodja in treme, spet drugi so med nastopanjem povsem sproščeni. Dejstvo je, da je učinkovito javno nastopanje svojevrstna spretnost in veščina, ki se je da naučiti in v današnji oddaji si bomo pobližje pogledali kaj pravzaprav sestavlja učinkovit javni nastop. Gost v studiu bo trener javnega nastopanja, moderator in predavatelj, Matej Delakorda.Javno nastopanje je nekaj, s čimer se vsak posameznik slej ko prej sreča.Naši prvi javni nastopi se začnejo že v otroštvu, ko pred razredom deklamiramo pesmice, pa nato nadaljujejo v mladosti, ko na fakulteti predstavljamo seminarske naloge. Javni nastopi nam lahko predstavljajo večjo ali manjšo težavo. Nekaterim vzbujajo veliko nelagodja in treme, spet drugi so med nastopanjem povsem sproščeni. Dejstvo je, da je učinkovito javno nastopanje svojevrstna spretnost in veščina, ki se je da naučiti, in v današnji oddaji si bomo pobližje ogledali, kaj pravzaprav sestavlja učinkovit javni nastop. Gost v studiu bo trener javnega nastopanja, moderator in predavatelj Matej Delakorda.

Občinstvo avstrijskega filmskega festivala Diagonale v Gradcu je nagradilo dokumentarni film o izginjanju slovenščine v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem z naslovom Izginjanje/Verschwinden. Z Andrino Mračnikar, režiserko in scenaristko smo se pogovarjali o prvih odzivih Avstrijcev in njenih pričakovanjih, ko si bo film ogledalo tudi občinstvo na avstrijskem Koroškem. Film bo odprl mednarodni festival Kino otok, ki bo potekal v Izoli med 1. in 5. junijem. Foto: Clara Wildberger, DiagonalePogovor z Andrino Mračnikar, režiserko in scenaristko dokumentarnega filma Izginjanje/VerschwindenObčinstvo avstrijskega filmskega festivala Diagonale v Gradcu je nagradilo dokumentarni film o izginjanju slovenščine v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem z naslovom Izginjanje/Verschwinden. Z Andrino Mračnikar, režiserko in scenaristko smo se pogovarjali o prvih odzivih Avstrijcev in njenih pričakovanjih, ko si bo film ogledalo tudi občinstvo na avstrijskem Koroškem. Film bo odprl mednarodni festival Kino otok, ki bo potekal v Izoli med 1. in 5. junijem.

V Slavističnem društvu Slovenije želijo, da nejezikoslovci dajo slovenščini priložnost, zato po Sloveniji izvajajo delavnice z naslovom Dajmo priložnost slovenščini. Z njimi želijo motivirati k aktivnem premisleku o slovenščini, udeleženci pa osvežijo znanje in anonimno sodelujejo na tekmovanju, na katerem si lahko prislužijo priznanje Všeček za slovenščino. Odzovejo se na vsakršno vabilo, v šali pravijo, da pridejo tudi na rojstnodnevne zabave, če je taka želja. Prišli so v Jezikovne pogovore, zastopa jih prof. dr. Boža Krakar Vogel. Foto:spletna stran občine VrhnikaDelavnica Slavističnega društva Slovenije o aktivnem premisleku o slovenščiniV Slavističnem društvu Slovenije želijo, da nejezikoslovci dajo slovenščini priložnost, zato po Sloveniji izvajajo delavnice z naslovom Dajmo priložnost slovenščini. Z njimi želijo motivirati k aktivnem premisleku o slovenščini, udeleženci pa osvežijo znanje in anonimno sodelujejo na tekmovanju, na katerem si lahko prislužijo priznanje Všeček za slovenščino. Odzovejo se na vsakršno vabilo, v šali pravijo, da pridejo tudi na rojstnodnevne zabave, če je taka želja. Prišli so v Jezikovne pogovore, zastopa jih prof. dr. Boža Krakar Vogel.

Čeprav so ameriški Slovenci ponosni na svojo kulturo in identiteto, slovenščina med njimi počasi zamira. Zanimivo je, da jo uporabljajo največ v stresnih situacijah, kar pomeni, da je še vedno globoko v njihovi podzavesti. To potrjujejo tudi njihove sanje, saj v slovenščini sanjajo v 65 odstotkih. Prof. dr. Nadi Šabec je nekdo zaupal, da je kot mesečnik v nočnih blodnjah govoril slovensko, nekdo drug pa, da mu je slovenščino obudila narkoza. K pogovoru smo jo povabili ob izdaji njene monografije Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Severni Ameriki: obrazi identitete, ki je plod večdesetletnega raziskovanja jezikovne rabe med ameriškimi in kanadskimi Slovenci. Foto: PixabayAmeriški Slovenci uporabljajo slovenščino v 80 odstotkih v stresnih situacijahČeprav so ameriški Slovenci ponosni na svojo kulturo in identiteto, slovenščina med njimi počasi zamira. Zanimivo je, da jo uporabljajo največ v stresnih situacijah, kar pomeni, da je še vedno globoko v njihovi podzavesti. To potrjujejo tudi njihove sanje, saj v slovenščini sanjajo v 65 odstotkih. Prof. dr. Nadi Šabec je nekdo zaupal, da je kot mesečnik v nočnih blodnjah govoril slovensko, nekdo drug pa, da mu je slovenščino obudila narkoza. K pogovoru smo jo povabili ob izdaji njene monografije Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Severni Ameriki: obrazi identitete, ki je plod večdesetletnega raziskovanja jezikovne rabe med ameriškimi in kanadskimi Slovenci.

Poglavitni razlog, da sem postal pisatelj, pa bo vedno ostal Kopitar, saj mu na tem področju dolgujem - če že ne vse, vsaj veliko, zelo veliko. Tega plemenitega človeka je treba spoznati tako, kot sem ga spoznal sam, da bi mu lahko izkazali spoštovanje, ki si ga zasluži – kot znanstvenik in kot človek … je zapisal Vuk Karadžić. Brez Kopitarja mu verjetno ne bi uspela reforma srbskega jezika, saj Kopitar ni bil le Karadžićev osebni prijatelj in mecen, ampak ga je kot velika mednarodna avtoriteta zagovarjal pred kritikami, neposredno usmerjal in celo soustvarjal njegova dela. Dr. Luka Vidmar poudarja, da je bilo malo ljudi, ki jim je Kopitar izkazoval tako naklonjenost; kot je povedal, je imel Karadžića zares rad. O njem ni našel slabe besede, kar je bila za Kopitarja velika redkost, saj je bil neusmiljeno kritičen tudi do najtesnejših sodelavcev. V znamenje njunega prijateljstva in sodelovanja so v Beogradu in Ljubljani postavili spomenika. V srbski prestolnici stoji spomenik Jerneju Kopitarju, v Ljubljani pa Vuku Karadžiću. V znamenje njunega prijateljstva in sodelovanja sta v Beogradu in Ljubljani postavljena spomenikaPoglavitni razlog, da sem postal pisatelj, pa bo vedno ostal Kopitar, saj mu na tem področju dolgujem - če že ne vse, vsaj veliko, zelo veliko. Tega plemenitega človeka je treba spoznati tako, kot sem ga spoznal sam, da bi mu lahko izkazali spoštovanje, ki si ga zasluži – kot znanstvenik in kot človek … je zapisal Vuk Karadžić. Brez Kopitarja mu verjetno ne bi uspela reforma srbskega jezika, saj Kopitar ni bil le Karadžićev osebni prijatelj in mecen, ampak ga je kot velika mednarodna avtoriteta zagovarjal pred kritikami, neposredno usmerjal in celo soustvarjal njegova dela. Dr. Luka Vidmar poudarja, da je bilo malo ljudi, ki jim je Kopitar izkazoval tako naklonjenost; kot je povedal, je imel Karadžića zares rad. O njem ni našel slabe besede, kar je bila za Kopitarja velika redkost, saj je bil neusmiljeno kritičen tudi do najtesnejših sodelavcev. V znamenje njunega prijateljstva in sodelovanja so v Beogradu in Ljubljani postavili spomenika. V srbski prestolnici stoji spomenik Jerneju Kopitarju, v Ljubljani pa Vuku Karadžiću.

V drugem delu pogovora s profesorjem Janezom Kebrom smo se najprej osredotočili na priimka Golob in Janša. Golob je eden izmed najpogostejših priimkov in je prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka, saj je golob po svetopisemskem izročilu simbol miru. Janša pa je priimek, ki izhaja iz imena Janez. To ime izhaja preko grškega imena Johánnes iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann, z nekdanjim pomenom Jahve/Bog se je usmilil. Izhodišče obeh oddaj je Leksikon priimkov, ki je nedavno izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. Na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU-ja in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let.Vir fotografije: BoBo.Drugi del pogovora ob nedavni izdaji Leksikona priimkovV drugem delu pogovora s profesorjem Janezom Kebrom smo se najprej osredotočili na priimka Golob in Janša. Golob je eden izmed najpogostejših priimkov in je prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka, saj je golob po svetopisemskem izročilu simbol miru. Janša pa je priimek, ki izhaja iz imena Janez. To ime izhaja preko grškega imena Johánnês iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann, z nekdanjim pomenom Jahve/Bog se je usmilil. Izhodišče obeh oddaj je Leksikon priimkov, ki je nedavno izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. Na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU-ja in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let.

Zakaj bi si nekdo prislužil priimek Kralj, nekdo drug pa Cepec? Ali so imeli nosilci priimkov, kot so Drekónja, Kaker ali Kakovič, sploh možnost, da bi jih zavrnili? Z jezikoslovcem Janezom Kebrom se bomo odpravili po poti nastajanja nenavadnih priimkov. Pri Celjski Mohorjevi družbi je nedavno izšel Leksikon priimkov, ki na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let. Njegovemu delu bomo zato namenili dve oddaji in odstrli še druge značilnosti priimkov.Zakaj bi si nekdo prislužil priimek Kralj, nekdo drug pa Cepec?Zakaj bi si nekdo prislužil priimek Kralj, nekdo drug pa Cepec? Ali so imeli nosilci priimkov, kot so Drekónja, Kaker ali Kakovič, sploh možnost, da bi jih zavrnili? Z jezikoslovcem Janezom Kebrom se bomo odpravili po poti nastajanja nenavadnih priimkov. Pri Celjski Mohorjevi družbi je nedavno izšel Leksikon priimkov, ki na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let. Njegovemu delu bomo zato namenili dve oddaji in odstrli še druge značilnosti priimkov.

»Zame naj bo torej govornik, ki ga skušam oblikovati, po opredelitvi Marka Katona 'dober človek, vešč govorjenja'.« Mark Fabij Kvintilijan, Šola govorništva. Čeprav se nam zdijo te besede iz nekega drugega časa, ko je bila vera v človeka in v njegovo zmožnost za dobro večja kot danes, pa verjetno v predvolilnih soočenjih, vsaj podzavestno, mnogi iščemo dobrega človeka, ne glede na to, kako naivno se to sliši in ne glede na to, kako različni so naši pogledi na to, kaj je dobro. Večina volivk in volivcev bo verjetno dala glas tistemu, za katerega bodo verjeli, da lahko naredi nekaj dobrega za skupnost. Gost je učitelj retorike dr. Zdravko Zupančič. V letošnjem super volilnem letu, ko bomo volivke in volivci lahko odšli na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, je pri založbi Šola retorike izšla njegova knjiga Politikaka: Slovenska politika v pesmi in besedi.Dober govornik bi moral biti dober človek, ki je vešč govorjenja, je menil Mark Fabij Kvintilijan»Zame naj bo torej govornik, ki ga skušam oblikovati, po opredelitvi Marka Katona ʹdober človek, vešč govorjenjaʹ. Toda predvsem naj bo naš govornik tisto, kar je Katon postavil na mesto in je tudi po naravi pomembnejše in večje: dober človek. To velja prvič zato, ker bi bila, če bi se moč govorništva izkoriščala v zle namene, govorniška zmožnost v javnem in zasebnem življenju nekaj najbolj uničujočega … potem bi pač bilo bolje, da bi se rodili nemi in čisto brez razuma, kakor da bi darove previdnosti izkoriščali drug drugemu v pogubo.« Mark Fabij Kvintilijan, Šola govorništva. Čeprav se nam zdijo Kvintilijanove besede iz nekega drugega časa, ko je bila vera v človeka in v njegovo zmožnost za dobro večja kot danes, pa verjetno v predvolilnih soočenjih, vsaj podzavestno, mnogi iščemo dobrega človeka, ne glede na to, kako naivno se to sliši in ne glede na to, kako različni so naši pogledi na to, kaj je dobro. Večina volivk in volivcev bo verjetno dala glas tistemu, za katerega bodo verjeli, da lahko naredi nekaj dobrega za skupnost. O retoriki predvolilnih soočenj smo se pogovarjali z učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. V letošnjem super volilnem letu, ko bomo volivke in volivci lahko odšli na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, je pri založbi Šola retorike izšla njegova knjiga Politikaka: Slovenska politika v pesmi in besedi.

Hanadi je Palestinka iz Libanona, ki je pred petimi leti prispela v Slovenijo. Slovenščine se je najprej začela učiti z otrokoma z željo, da bi lahko spremljala njun napredek v šoli, zdaj pa si želi tekoče govoriti slovensko, da bi bila bolj neodvisna. V veliko pomoč so ji tečaji pri Slovenski filantropiji, ki jih izvajajo jezikovni prostovoljci. O njenih prvih korakih na področju slovenščine in jezikovnem prostovoljstvu v drugem delu oddaje, ki smo jo posneli na Slovenski filantropiji. Gostji sta tudi Lea Rojec in Živa Gabaj, ki sta osvetlili delo pri filantropiji in širše izzive tega področja.Foto: PixabayJezikovno prostovoljstvo na Slovenski filantropijiHanadi je Palestinka iz Libanona, ki je pred petimi leti prispela v Slovenijo. Slovenščine se je najprej začela učiti z otrokoma z željo, da bi lahko spremljala njun napredek v šoli, zdaj pa si želi tekoče govoriti slovensko, da bi bila bolj neodvisna. V veliko pomoč so ji tečaji pri Slovenski filantropiji, ki jih izvajajo jezikovni prostovoljci. O njenih prvih korakih na področju slovenščine in jezikovnem prostovoljstvu v drugem delu oddaje, ki smo jo posneli na Slovenski filantropiji. Gostji sta tudi Lea Rojec in Živa Gabaj, ki sta osvetlili delo pri filantropiji in širše izzive tega področja.

Potem ko se je pokazalo, da se vojna v Ukrajini ne bo končala v nekaj dneh, je vedno več beguncev iz Ukrajine, ki si želijo naučiti se slovenskega jezika. Pri učenju jim v obliki skupinskih tečajev ali individualnih srečanj pomagajo tudi prostovoljci Slovenske filantropije. Odziv prvih prostovoljcev je presenetljiv, kot tudi napredek ukrajinskih beguncev pri učenju slovenščine. Gosta: Ukrajinec Aleks in učitelj slovenščine pri filantropiji Viktor Kollar.Odziv prvih jezikovnih prostovoljcev je presenetljiv, kot tudi napredek beguncev pri učenju slovenščinePotem ko se je pokazalo, da se vojna v Ukrajini ne bo končala v nekaj dneh, je vedno več beguncev iz Ukrajine, ki si želijo naučiti se slovenskega jezika. Pri učenju jim v obliki skupinskih tečajev ali individualnih srečanj pomagajo tudi prostovoljci Slovenske filantropije. Odziv prvih prostovoljcev je presenetljiv, kot tudi napredek ukrajinskih beguncev pri učenju slovenščine. Gosta: Ukrajinec Aleks in učitelj slovenščine pri filantropiji Viktor Kollar.

Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (ponovitev oddaje). Foto: PixabayŠkrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščiniJezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (ponovitev oddaje).

Prevajalske panoge do zdaj nič ni spremenilo v tolikšni meri kot velikanski skok, ki je v zadnjem desetletju uspel tehnologiji strojnega prevajanja. Nekateri že proslavljajo konec človeškega prevajanja, so zapisali pri Zvezi evropskih avdiovizualnih prevajalcev (AVTE). V Manifestu o strojnem prevajanju opozarjajo na nekritično uvajanje in navduševanje nad novimi tehnologijami, ki lahko celo poslabšajo kakovost prevodov in delovne pogoje prevajalcev. O opozorilih iz manifesta s predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerco Kos.Opozorila Manifesta o strojnem prevajanjuPrevajalske panoge do zdaj nič ni spremenilo v tolikšni meri kot velikanski skok, ki je v zadnjem desetletju uspel tehnologiji strojnega prevajanja. Nekateri že proslavljajo konec človeškega prevajanja, so zapisali pri Zvezi evropskih avdiovizualnih prevajalcev (AVTE). V Manifestu o strojnem prevajanju opozarjajo na nekritično uvajanje in navduševanje nad novimi tehnologijami, ki lahko celo poslabšajo kakovost prevodov in delovne pogoje prevajalcev. O opozorilih iz manifesta s predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerco Kos.

Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture, ki pričuje o kulturi svojega časa, smo se pogovarjali z Borutom Juvancem in Domnom Zupančičem, avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture (ponovitev oddaje).Iz tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitektureBaba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture, ki pričuje o kulturi svojega časa, smo se pogovarjali z Borutom Juvancem in Domnom Zupančičem, avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture (ponovitev oddaje).

Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje (ponovitev oddaje ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena). Ob 8. marcu - mednarodnem dnevu ženskNatalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje (ponovitev oddaje ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk).

Zdi se, da se je komunikacija med ljudmi v obdobju epidemije zaostrila. Še posebno na medmrežju je njena raven presenetljivo nizka. Razprave glede cepljenja, za ali proti, so preplavile družbena omrežja in osvetlile, kako ljudje v sodobnem času pravzaprav komuniciramo. V javni sferi prevladujejo konfrontacijski, polarizirajoči načini komuniciranja, debate, ne dialogi. Profesorica socialne psihologije, doktorica Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani nam bo osvetlila pomen in moč dialoga, razkrila bo zakaj komunicirati dialoško, ter predstavila razliko med debato in dialogom. V tokratnih Jezikovnih pogovorih odgovarjamo tudi na vprašanje, katerih načel se moramo držati, da bo naše sporočilo jasno sprejeto ter da se bomo v pogovoru počutili slišane in spoštovane.Dialog je normativni ideal, ki se v praksi razmeroma redko udejanja. Trenutne svetovne družbeno-politične razmere dokazujejo, da je dialog ključna sestavina uspešnega medosebnega komuniciranja.  V javni sferi še vedno prevladujejo konfrontacijski, polarizirajoči načini komuniciranja, debate, ne dialogi. Profesorica socialne psihologije, doktorica Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani nam bo osvetlila pomen in moč dialoga, razkrila bo zakaj komunicirati dialoško, ter predstavila razliko med debato in dialogom. V tokratnih Jezikovnih pogovorih odgovarjamo tudi na vprašanje, katerih načel se moramo držati, da bo naše sporočilo jasno sprejeto ter da se bomo v pogovoru počutili slišane in spoštovane.

Marina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obrnjeno, so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti zapisali ob podelitvi letošnje srebrne plakete. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, ta je 21. februarja, smo se z njo pogovarjali o njeni poti v materinščini v italijanskem okolju, kjer je še vedno prisotnih veliko predsodkov do Slovencev. Marina Cernetig jih skuša presegati s številnimi dejavnostmi v katerih sodeluje: vodi Inštitut za slovensko kulturo v Špetru in multimedijski muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, je idejni vodja in koordinatorica projekta Benečija gor in dol, sodeluje pri pripravi slovenskih radijskih oddaj, kot je Okno v Benečijo, aktivna je v Beneškem gledališču, ustvarja pa tudi poezijo v domačem slovenskem narečju.Ob mednarodnem dnevu maternega jezikaMarina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obrnjeno, so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti zapisali ob podelitvi letošnje srebrne plakete. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, ta je 21. februarja, smo se z njo pogovarjali o njeni poti v materinščini v italijanskem okolju, kjer je še vedno prisotnih veliko predsodkov do Slovencev. Marina Cernetig jih skuša presegati s številnimi dejavnostmi v katerih sodeluje: vodi Inštitut za slovensko kulturo v Špetru in multimedijski muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, je idejni vodja in koordinatorica projekta Benečija gor in dol, sodeluje pri pripravi slovenskih radijskih oddaj, kot je Okno v Benečijo, aktivna je v Beneškem gledališču, ustvarja pa tudi poezijo v domačem slovenskem narečju.

Področje digitalnega jezikoslovja velja za eno najhitreje rastočih industrij. Zaradi napredka pametnih tehnologij se bodo njegovi poklicni potenciali močno širili. Usposobljenost za to področje ponuja novi interdisciplinarni magistrski študijski program digitalnega jezikoslovja Univerze v Ljubljani, Masarykove univerze v Brnu in Univerze v Zagrebu. Na njem bo mogoče pridobiti znanja in kompetence s področij jezikoslovja, digitalne komunikacije, računalništva in informatike ter družboslovja. Magistrice in magistri digitalnega jezikoslovja znajo odlično komunicirati v vsaj dveh jezikih, so vešči ustvarjanja in preučevanja digitalnih jezikovnih vsebin, poleg tega pa razumejo družbene in etične vidike digitalnih medijev, jezikovnih tehnologij in umetne inteligence. Ob tem imajo širok izbor uporabnih računalniških znanj, znajo programirati v najmanj enem programskem jeziku, uporabljati in ustvarjati jezikovne vire, razvijati jezikovne tehnologije in samostojno analizirati jezikovne podatke, so zapisali v predstavitvi programa. Gostja je skrbnica študijskega programa prof. dr. Špela Vintar. Vir fotografije: PixabayPovezuje znanja jezikoslovja, digitalne komunikacije, računalništva, informatike in družboslovjaPodročje digitalnega jezikoslovja velja za eno najhitreje rastočih industrij. Zaradi napredka pametnih tehnologij se bodo njegovi poklicni potenciali močno širili. Usposobljenost za to področje ponuja novi interdisciplinarni magistrski študijski program digitalnega jezikoslovja Univerze v Ljubljani, Masarykove univerze v Brnu in Univerze v Zagrebu. Na njem bo mogoče pridobiti znanja in kompetence s področij jezikoslovja, digitalne komunikacije, računalništva in informatike ter družboslovja. Magistrice in magistri digitalnega jezikoslovja znajo odlično komunicirati v vsaj dveh jezikih, so vešči ustvarjanja in preučevanja digitalnih jezikovnih vsebin, poleg tega pa razumejo družbene in etične vidike digitalnih medijev, jezikovnih tehnologij in umetne inteligence. Ob tem imajo širok izbor uporabnih računalniških znanj, znajo programirati v najmanj enem programskem jeziku, uporabljati in ustvarjati jezikovne vire, razvijati jezikovne tehnologije in samostojno analizirati jezikovne podatke, so zapisali v predstavitvi programa. Gostja je skrbnica študijskega programa prof. dr. Špela Vintar.

Prešernova poezija je večna. Tudi če se način, kako jo beremo, spreminja, njena sporočila ostajajo in se celo plemenitijo. Dobra poezija ima tudi moč, da razpre melodijo in ritem jezika ter preizkuša ali celo premika njegove meje. Kot je povedal že dr. Janko Kos, ''je Prešeren kot prvi ustvaril tisto, čemur lahko rečemo estetika slovenskega jezika – šele on je pokazal, kako slovenščina zveni.'' Eden naših najbolj prepoznavnih dramskih igralcev, Aleš Valič, redni profesor za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je tokrat Prešernovo poezijo oživil v zvočni knjigi Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. V oddajo Jezikovni pogovori ga je povabil Žiga Bratoš."Ker radio deluje le slušno, je domišljija pri poslušalcu neomejena"Prešernova poezija je večna. Tudi če se način, kako jo beremo, spreminja, njena sporočila ostajajo in se celo plemenitijo. Dobra poezija ima tudi moč, da razpre melodijo in ritem jezika ter preizkuša ali celo premika njegove meje. Kot je povedal že dr. Janko Kos, ''je Prešeren kot prvi ustvaril tisto, čemur lahko rečemo estetika slovenskega jezika – šele on je pokazal, kako slovenščina zveni.'' Eden naših najbolj prepoznavnih dramskih igralcev, Aleš Valič, redni profesor za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je tokrat Prešernovo poezijo oživil v zvočni knjigi Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija.

Mirandeški jezik govorijo na skrajnem severovzhodu Portugalske, na območju Tierra de Miranda. V treh občinah govori jezik približno 25.000 prebivalcev. Zapisi v mirandeščini so ohranjeni od 12. do 19. stoletlja, ko so jezik začeli preučevati tudi jezikoslovci, pripoveduje v monografji Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemen Jelinčič Boeta. Posebno zaščito je pridobila leta 1999, ko jo je standardizirala univerza v Lizboni. "Danes ima jezik uraden status. Po letu 2000 jezik doživlja vse večjo pozornost, pojavljajo se različni časopisni članki, prevodi in literarna dela, povečuje pa se tudi število govorcev," pravi dr. Jelinčič Boeta o nepoznanem jeziku, ki je leta 2013 dobil celo prevod Svetega pisma. Mirandeščina je samo primer enega od 212 jezikovnih gesel v leksikonu, ki tudi z bogastvom statističnih podatov prikazuje številčno moč in razprostranjenost večine skupnosti. Vsako geslo je opremljeno s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti posameznih članov. "Nenehno ponavljamo, kako Youtube generacija nima več odnosa do ničesar, a dejstvo je, da se je oživljanje starih jezikov in utrjevanje drugačnih jezikovnih identitet razmahnilo ravno z njo. Nič ne delajo, nič ne znajo, nič jih ne zanima! Ni res. Ravno ta generacija je šla do svojih starih staršev in jih prosila, naj z njimi spet govorijo stare jezike." – dr. Klemen Jelinčič BoetaMonografija Jeziki in ljudstva Evrope prikazuje jezikovno pestrost stare celineMirandeški jezik govorijo na skrajnem severovzhodu Portugalske, na območju Tierra de Miranda. V treh občinah govori jezik približno 25.000 prebivalcev. Zapisi v mirandeščini so ohranjeni od 12. do 19. stoletlja, ko so jezik začeli preučevati tudi jezikoslovci, pripoveduje v monografji Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemen Jelinčič Boeta. Posebno zaščito je pridobila leta 1999, ko jo je standardizirala univerza v Lizboni. "Danes ima jezik uraden status. Po letu 2000 jezik doživlja vse večjo pozornost, pojavljajo se različni časopisni članki, prevodi in literarna dela, povečuje pa se tudi število govorcev," pravi dr. Jelinčič Boeta o nepoznanem jeziku, ki je leta 2013 dobil celo prevod Svetega pisma. Mirandeščina je samo primer enega od 212 jezikovnih gesel v leksikonu, ki tudi z bogastvom statističnih podatov prikazuje številčno moč in razprostranjenost večine skupnosti. Vsako geslo je opremljeno s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti posameznih članov. "Nenehno ponavljamo, kako Youtube generacija nima več odnosa do ničesar, a dejstvo je, da se je oživljanje starih jezikov in utrjevanje drugačnih jezikovnih identitet razmahnilo ravno z njo. Nič ne delajo, nič ne znajo, nič jih ne zanima! Ni res. Ravno ta generacija je šla do svojih starih staršev in jih prosila, naj z njimi spet govorijo stare jezike." – dr. Klemen Jelinčič Boeta

Z vse večjo količino besedilnih informacij narašča zanimanje za orodja, ki samodejno povzemajo besedila. Najsodobnejši pristop so globoke nevronske mreže, ki se najbolj približajo človeškemu načinu povzemanja. Vendar je povzemanje eno izmed kompleksnejših dejanj, saj se lahko kakovostni povzetki med seboj zelo razlikujejo, pa tudi njihove ocene. Kakšna sta razvoj in zanimanje za povzemalnike besedil? Gost je Aleš Žagar, raziskovalec v laboratoriju za kognitivno modeliranje na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z različnimi problemi s področja obdelave naravnega jezika, osredotoča pa se predvsem na povzemanje besedil in globoke nevronske mreže. Foto: PixabayKako povzeti velike količine besedil na tako številnih področjih?Z vse večjo količino besedilnih informacij narašča zanimanje za orodja, ki samodejno povzemajo besedila. Najsodobnejši pristop so globoke nevronske mreže, ki se najbolj približajo človeškemu načinu povzemanja. Vendar je povzemanje eno izmed kompleksnejših dejanj, saj se lahko kakovostni povzetki med seboj zelo razlikujejo, pa tudi njihove ocene. Kakšna sta razvoj in zanimanje za povzemalnike besedil? Gost je Aleš Žagar, raziskovalec v laboratoriju za kognitivno modeliranje na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z različnimi problemi s področja obdelave naravnega jezika, osredotoča pa se predvsem na povzemanje besedil in globoke nevronske mreže.

Sodobni pomen besede humor izhaja iz teorije o telesnih tekočinah. Latinska beseda humor, ki jo naglasimo na črki u, pomeni tekočina. Če so telesne tekočine v pravem razmerju, je po teoriji, ki nosi tudi ime humoralna medicina, človek sproščen in vedrega značaja. Medicina je še danes področje, na katerem se veliko uporablja latinščina. Tako je zato, ker so antični zdravniki več stoletij veljali za najboljše. Take zanimivosti lahko preberemo v knjigi Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, upokojeni profesor latinščine in afriških jezikov z univerze v Göteborgu. Knjiga prikazuje preteklost, sedanjost in prihodnost latinskega jezika. Avtor podaja razlago ob pomoči zgodovinskega razvoja jezika in sociolingvistične povezanosti družbe in jezika. Gosta sta latinista Gašper Kvartič, prevajalec knjige, in dr. Aleš Maver, pisec spremne besede. Vir fotografije: Pixabay.Pogovor ob knjigi Povest o latinščiniSodobni pomen besede humor izhaja iz teorije o telesnih tekočinah. Latinska beseda humor, ki jo naglasimo na črki u, pomeni tekočina. Če so telesne tekočine v pravem razmerju, je po teoriji, ki nosi tudi ime humoralna medicina, človek sproščen in vedrega značaja. Medicina je še danes področje, na katerem se veliko uporablja latinščina. Tako je zato, ker so antični zdravniki več stoletij veljali za najboljše. Take zanimivosti lahko preberemo v knjigi Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, upokojeni profesor latinščine in afriških jezikov z univerze v Göteborgu. Knjiga prikazuje preteklost, sedanjost in prihodnost latinskega jezika. Avtor podaja razlago ob pomoči zgodovinskega razvoja jezika in sociolingvistične povezanosti družbe in jezika. Gosta sta latinista Gašper Kvartič, prevajalec knjige, in dr. Aleš Maver, pisec spremne besede.

Spremembe Zakona o zdravniški službi prinašajo nove zahteve po znanju slovenskega jezika za zdravnike iz tujine. Po novem zdravniki ne bi več opravljali izpita iz znanja slovenščine na splošno, ampak samo iz strokovne terminologije, s čimer bi lažje zaposlovali zdravnike iz tujine. Čeprav je pravica do zdravljenja ena izmed najosnovnejših, pa se kljub temu postavlja vprašanje, ali so predlagane spremembe dobre. Katere zaplete lahko pričakujemo in kako se jim lahko izognemo? Gostji: Tina Šapec, generalna sekretarka Zdravniške zbornice Slovenije, in Ina Ferbežar, vodja programa Izpitni center na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Vir fotografije: Pixabay.Ministrstvo za zdravje želi s spreminjanjem kriterijev iz znanja slovenščine zaposlovati večje število zdravnikov iz tujineSpremembe Zakona o zdravniški službi prinašajo nove zahteve po znanju slovenskega jezika za zdravnike iz tujine. Po novem zdravniki ne bi več opravljali izpita iz znanja slovenščine na splošno, ampak samo iz strokovne terminologije, s čimer bi lažje zaposlovali zdravnike iz tujine. Čeprav je pravica do zdravljenja ena izmed najosnovnejših, pa se kljub temu postavlja vprašanje, ali so predlagane spremembe dobre. Katere zaplete lahko pričakujemo in kako se jim lahko izognemo? Gostji: Tina Šapec, generalna sekretarka Zdravniške zbornice Slovenije, in Ina Ferbežar, vodja programa Izpitni center na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

Kombinacija šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je osnovna celica brajice. Njen izum predstavlja zgodovinski mejnik za slepe in slabovidne, saj jim omogoča samostojnejše in bolj neodvisno življenje. Kako pa je z njenim branjem v digitalni dobi? O vsem tem na svetovni dan brajice, 4. januarja, na dan, ko se je rodil izumitelj te pisave Louis Braille.Ob svetovnem dnevu brajiceKombinacija šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je osnovna celica brajice. Njen izum predstavlja zgodovinski mejnik za slepe in slabovidne, saj jim omogoča samostojnejše in bolj neodvisno življenje. Kako pa je z njenim branjem v digitalni dobi? O vsem tem na svetovni dan brajice, 4. januarja, na dan, ko se je rodil izumitelj te pisave Louis Braille.

Besede praviloma dosti bolje povzamejo duha časa kot številke, so zapisali pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, ki skupaj s spletnim portalom RTV Slovenija in časopisno hišo Delo pripravlja akcijo Beseda leta. Najprej zbirajo predloge, potem naredijo ožji izbor finalistk, izmed teh pa javnost z glasovanjem izbere zmagovalko. Če se ozremo nazaj, si besede leta od 2016 naprej sledijo takole: begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje in karantena. Letos se spet vse vrti okoli korone. Med nominirankami sta izjemi voda in kronometer, sicer pa so izbrani predlogi še: dolgi kovid, komunikacija, odlok, PCT, poživitven, samotestiranje, sledilnik, stroka in proticepilec. Proticepilec ni nekaj novega. Anticepilec je bil aktualen že leta 2017 v povezavi z ošpicami. Beseda cepiti izvira iz indoevropskega korena skep, ki pomeni rezati, klati, ločevati les. Rečemo pa lahko tudi, da nas je cepljenje idejno razcepilo. Če že govorimo o tem, kako besede dobijo celo nasprotne konotacije v novih kontekstih: voda, letošnja finalistka, nam daje življenje, ali pa z njo strelja policijski vodni top. Podobno dvoumno je lani kolesarjenje pomenilo hkrati športne zmage in proteste. Športni predlogi so vsako leto, letos je izbran kronometer. Pridevnik poživitven (odmerek) ima v sebi glagol živeti. Komunikacija, sicer tujka, je precej splošna beseda, a se v teh časih o njej veliko več govori – tudi v kontekstu socialne izolacije. Etimološko je v njenem ozadju skupnost. Veliko smo letos govorili o stroki. Ob tem so se odprla številna vprašanja, na primer ali stroka dela v dobro vseh in nima skritih motivov, kdo in kaj sploh je stroka in kako jo politika ignorira. V slovenščino je beseda prevzeta iz hrvaščine oziroma srbščine. Prvotno pomeni vrsto, sorto, niz. Besedo leta prav tako izbirajo v tujini, Američani so recimo izbrali cepivo (vaccine), ker je raba te besede narasla za več kot šeststo odstotkov. Avstralci so izbrali strollout, novotvorjenko iz rollout, ki pomeni lansiranje izdelka in lahko tudi oskrbo s cepivi, in glagola stroll, sprehajati se, pohajkovati oziroma premikati se zelo počasi. Strollout se je hitro prijel, saj zabavno ilustrira frustracijo Avstralcev, ki so se želeli cepiti, vendar oskrba ni dohajala povpraševanja. Med neizbranimi predlogi je bil letos butelj, je pa žaljivih besed vsako leto manj. In med predlogi se je znašla duhovita novotvorjenka čipivo, sestavljena iz cepiva in čipa. Izbrana novotvorjenka, koronijec, ima podoben ključ kot milenijec. Pomeni pripadnika generacije, rojene ali odraščajoče v času korone. V tujini se recimo pojavlja poimenovanje generacija C. Ljudi včasih motijo tujke in novotvorjene besede, ker te pač niso v skladu s slovenščino, ki so se je učili nekoč. Vendar – jezik se spreminja. Ogromno slovenskih besed je prevzetih, tudi na primer iz japonščine in indijskih jezikov, poudari dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Med 3. in 12. januarjem bomo lahko glasovali za Besedo leto. Izbirajo tudi pesem leta, sestavljeno iz besed kandidatk. Kretnjo leto organizira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Znane so finalistke za Besedo leta 2021, izbrali so tudi neologizem leta: rojeni ali odraščajoči v času korone je koronijecBesede praviloma dosti bolje povzamejo duha časa kot številke, so zapisali pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, ki skupaj s spletnim portalom RTV Slovenija in časopisno hišo Delo pripravlja akcijo Beseda leta. Najprej zbirajo predloge, potem naredijo ožji izbor finalistk, izmed teh pa javnost z glasovanjem izbere zmagovalko. Če se ozremo nazaj, si besede leta od 2016 naprej sledijo takole: begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje in karantena. Letos se spet vse vrti okoli korone. Med nominirankami sta izjemi voda in kronometer, sicer pa so izbrani predlogi še: dolgi kovid, komunikacija, odlok, PCT, poživitven, samotestiranje, sledilnik, stroka in proticepilec. Proticepilec ni nekaj novega. Anticepilec je bil aktualen že leta 2017 v povezavi z ošpicami. Beseda cepiti izvira iz indoevropskega korena skep, ki pomeni rezati, klati, ločevati les. Rečemo pa lahko tudi, da nas je cepljenje idejno razcepilo. Če že govorimo o tem, kako besede dobijo celo nasprotne konotacije v novih kontekstih: voda, letošnja finalistka, nam daje življenje, ali pa z njo strelja policijski vodni top. Podobno dvoumno je lani kolesarjenje pomenilo hkrati športne zmage in proteste. Športni predlogi so vsako leto, letos je izbran kronometer. Pridevnik poživitven (odmerek) ima v sebi glagol živeti. Komunikacija, sicer tujka, je precej splošna beseda, a se v teh časih o njej veliko več govori – tudi v kontekstu socialne izolacije. Etimološko je v njenem ozadju skupnost. Veliko smo letos govorili o stroki. Ob tem so se odprla številna vprašanja, na primer ali stroka dela v dobro vseh in nima skritih motivov, kdo in kaj sploh je stroka in kako jo politika ignorira. V slovenščino je beseda prevzeta iz hrvaščine oziroma srbščine. Prvotno pomeni vrsto, sorto, niz. Besedo leta prav tako izbirajo v tujini, Američani so recimo izbrali cepivo (vaccine), ker je raba te besede narasla za več kot šeststo odstotkov. Avstralci so izbrali strollout, novotvorjenko iz rollout, ki pomeni lansiranje izdelka in lahko tudi oskrbo s cepivi, in glagola stroll, sprehajati se, pohajkovati oziroma premikati se zelo počasi. Strollout se je hitro prijel, saj zabavno ilustrira frustracijo Avstralcev, ki so se želeli cepiti, vendar oskrba ni dohajala povpraševanja. Med neizbranimi predlogi je bil letos butelj, je pa žaljivih besed vsako leto manj. In med predlogi se je znašla duhovita novotvorjenka čipivo, sestavljena iz cepiva in čipa. Izbrana novotvorjenka, koronijec, ima podoben ključ kot milenijec. Pomeni pripadnika generacije, rojene ali odraščajoče v času korone. V tujini se recimo pojavlja poimenovanje generacija C. Ljudi včasih motijo tujke in novotvorjene besede, ker te pač niso v skladu s slovenščino, ki so se je učili nekoč. Vendar – jezik se spreminja. Ogromno slovenskih besed je prevzetih, tudi na primer iz japonščine in indijskih jezikov, poudari dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Med 3. in 12. januarjem bomo lahko glasovali za Besedo leto. Izbirajo tudi pesem leta, sestavljeno iz besed kandidatk. Kretnjo leto organizira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasujete lahko na tej povezavi.

Besedo ful danes uporabljajo vse generacije, tudi dedki in babice. V slovenščini se je začela pojavljati v zgodnjih devetdesetih letih, k nam pa ni prišla neposredno iz angleščine, ampak je naredila ovinek skozi hrvaščino. Na svoji poti je izposojenka ful doživela toliko sprememb, da je sedanji slovenski pomen Američanom nejasen. O fenomenu te besede z Luigijem Pulvirentijem, jezikoslovcem iz Italije, ki se je tej temi posvetil v prispevku za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ponovitev oddaje). Na fotografiji: FUL povezani - Študentska organizacija Fakultete za upravo.Na svoji poti v slovenščino je izposojenka ful doživela toliko sprememb, da je sedanji slovenski pomen Američanom nejasen.Besedo ful danes uporabljajo vse generacije, tudi dedki in babice. V slovenščini se je začela pojavljati v zgodnjih devetdesetih letih, k nam pa ni prišla neposredno iz angleščine, ampak je naredila ovinek skozi hrvaščino. Na svoji poti je izposojenka ful doživela toliko sprememb, da je sedanji slovenski pomen Američanom nejasen. O fenomenu te besede z Luigijem Pulvirentijem, jezikoslovcem iz Italije, ki se je tej temi posvetil v prispevku za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ponovitev oddaje).

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira, in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: Pixabay.Izšel je Terminološki slovar betonskih konstrukcijNe bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira, in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 

Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine (ponovitev oddaje). Foto: Jelena Konicka/FacebookKo je prvič zaslišala slovenščino se ji je zdelo, da je v nebesihKmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine (ponovitev oddaje).

V slovenskem znakovnem jeziku je znak za mamo sestavljen iz kretnje, ki boža po obrazu, kretnja za očeta pa kaže na osebo z brki. V ameriškem znakovnem jeziku je oče nekdo, ki ima klobuk na glavi, kretnja za mamo pa onačuje osebo, ki je podrejena očetu. V slovenskem znakovnem jeziku je kretnja za šolo podobna davljenju, v ameriškem znakovnem jeziku pa označuje nekoga, ki rad bere. Razlike med znakovnima jezikoma so velike, tudi po razvitosti. Ameriški obsega 200 tisoč kretenj, slovenski pa 21 tisoč; to kaže tudi na slabše izhodiščne možnosti za izobraževanje gluhih. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je predstavil izzive izobraževanja gluhih v Sloveniji in zanimive posebnosti znakovnih jezikov. Foto: PixabayZanimive posebnosti narodnih znakovnih jezikov za gluheV slovenskem znakovnem jeziku je znak za mamo sestavljen iz kretnje, ki boža po obrazu, kretnja za očeta pa kaže na osebo z brki. V ameriškem znakovnem jeziku je oče nekdo, ki ima klobuk na glavi, kretnja za mamo pa onačuje osebo, ki je podrejena očetu. V slovenskem znakovnem jeziku je kretnja za šolo podobna davljenju, v ameriškem znakovnem jeziku pa označuje nekoga, ki rad bere. Razlike med znakovnima jezikoma so velike, tudi po razvitosti. Ameriški obsega 200 tisoč kretenj, slovenski pa 21 tisoč; to kaže tudi na slabše izhodiščne možnosti za izobraževanje gluhih. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je predstavil izzive izobraževanja gluhih v Sloveniji in zanimive posebnosti znakovnih jezikov.

Priljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji oddaje: Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Foto: EPAJezikovna nadgradnja Telebajskov na TV SlovenijaPriljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji oddaje: Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka.

Dušanu Mukiču je Slavistično društvo Slovenije podelilo priznanje za ohranjanje porabske kulturne dediščine in porabskega narečja. Mukič je dejaven na številnih področjih, saj je novinar, prevajalec in glasbenik. Med njegova največja dela sodi knjiga Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega. Pripravil jo je skupaj z materjo Marijo Kozar Mukič, s katero si deli priznanje društva. Zelo zanimivi so njegovi prvi jezikovni koraki. Njegov materni jezik je knjižna slovenščina, zato se je s svojimi sorodniki pogovarjal v madžarščini in ne v porabskem narečju, ki se ga je naučil pozneje. Na fotografiji: Marija Kozar Mukič in Dušan Mukič - prejemnika priznanja Slovenskega slavističnega kongresa, vir: Silva Eöry.Dobitnik priznanja Slavističnega društva SlovenijeDušanu Mukiču je Slavistično društvo Slovenije podelilo priznanje za ohranjanje porabske kulturne dediščine in porabskega narečja. Mukič je dejaven na številnih področjih, saj je novinar, prevajalec in glasbenik. Med njegova največja dela sodi knjiga Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega. Pripravil jo je skupaj z materjo Marijo Kozar Mukič, s katero si deli priznanje društva. Zelo zanimivi so njegovi prvi jezikovni koraki. Njegov materni jezik je knjižna slovenščina, zato se je s svojimi sorodniki pogovarjal v madžarščini in ne v porabskem narečju, ki se ga je naučil pozneje.

Leta 1520 se je rodil Adam Bohorič, ki je soustvarjal temelje slovenskega jezikoslovja. Deloval je v izjemnih političnih in verskih okoliščinah 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti? Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Adamu Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler (ponovitev oddaje).Študent Philippa Melanchtona je napisal slovnico, ki je veljala dobrih dvesto let.Adam Bohorič je je deloval v izjemnih političnih in verskih okoliščinah 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti? "Primer Sigismunda von Herbersteina, ki je potoval k turškemu sultanu Sulejmanu in dvakrat v moskovsko Rusijo, nam kaže, kako je slovenščina s svojo reprezentativno vlogo nekega posebnega orodja v učeni kulturi, v diplomaciji, opravljala funkcijo, ki jo drugi jeziki očitno niso mogli … Takrat so se vernakularni jeziki, kot je bil slovenski, šele uveljavljali. In uveljavljali so se s književnostjo, ki je v pomembnem delu Evrope veljala za nepravoverno. Bohoričeva slovnica, zlasti njen obsežen predgovor, ponuja utemeljitev, zakaj se izreka trditev, da bo ‘vsak jezik slavil Boga’. Se pravi, za pripoznavo v učeni kulturi ni bila pomembna samo teološka funkcija jezika, temveč tudi reprezentativna – torej da slovenščina izpolnjuje formalne pogoje po vzoru drugih uveljavljenih jezikov, ki so že imeli velike književnosti." – dr. Jonatan Vinkler Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Adamu Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler (ponovitev oddaje).

Zanimanje za korejski jezik in kulturo v Sloveniji narašča. Spoznavati ju želijo ne le srednješolci in študenti, vse več zanimanja kažejo tudi osnovnošolci. Svojo radovednost lahko potešijo na Inštitutu Kralj Sejong: prvem korejskem jezikovnem in kulturnem centru v Sloveniji, ki je zaživel letos v Ljubljani. V oddaji smo osvetlili lastnosti tega jezika in kulture. Ena izmed zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak koncept uri – naše. Zaživel je Inštitut Kralj Sejong: korejski jezikovni in kulturni center v LjubljaniZanimanje za korejski jezik in kulturo v Sloveniji narašča. Spoznavati ju želijo ne le srednješolci in študenti, vse več zanimanja kažejo tudi osnovnošolci. Svojo radovednost lahko potešijo na Inštitutu Kralj Sejong: prvem korejskem jezikovnem in kulturnem centru v Sloveniji, ki je zaživel letos v Ljubljani. V oddaji smo osvetlili lastnosti tega jezika in kulture. Ena izmed zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak koncept uri – naše.

Zaščitne maske so postale del naše vsakodnevne opreme v epidemiji covida-19. Te povzročajo precej težav tistim, ki imajo okvaro sluha ali težave pri govoru. Nič kaj prijetno pa ni z masko na obrazu govoriti več ur. To zaznava vse več učiteljic in učiteljev v šolah in na fakultetah. Redni profesor za področje slovenskega jezika dr. Hotimir Tivadar z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter podiplomski študent slovenistike in geografije Miha Sever sta zagrizla v aktualno temo. Opravila sta manjšo raziskavo o tem, kako zaščitne maske vplivajo na jezikovno podajanje vsebin pri učiteljih in profesorjih. Raziskavo želita nadgraditi. Vir fotografije: Alexandra_Koch / Pixabay Prvi izsledki raziskave o vplivu zaščitnih obraznih mask na jezikovno podajanje vsebin pri učiteljih Zaščitne maske so postale del naše vsakodnevne opreme v epidemiji covida-19. Te povzročajo precej težav tistim, ki imajo okvaro sluha ali težave pri govoru. Nič kaj prijetno pa ni z masko na obrazu govoriti več ur. To zaznava vse več učiteljic in učiteljev v šolah in na fakultetah. Redni profesor za področje slovenskega jezika dr. Hotimir Tivadar z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter podiplomski študent slovenistike in geografije Miha Sever sta zagrizla v aktualno temo. Opravila sta manjšo raziskavo o tem, kako zaščitne maske vplivajo na jezikovno podajanje vsebin pri učiteljih in profesorjih. Raziskavo želita nadgraditi.

Kot kaže, se ponovno obeta zahtevna razprava o uvajanju predavanj v angleškem jeziku na slovenske univerze. Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je v javno razpravo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva, ki predvideva veliko avtonomijo visokošolskih zavodov glede učnega jezika. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozarjajo, da morajo študentje na slovenskih univerzah, financiranih iz javnih sredstev, obdržati pravico in imeti možnost opravljati študij v slovenskem jeziku. Stališča sta v oddaji soočila akad. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, in dr. Franc Janžekovič, vodja Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠ.V javni razpravi je predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstvaKot kaže, se ponovno obeta zahtevna razprava o uvajanju predavanj v angleškem jeziku na slovenske univerze. Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je v javno razpravo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva, ki predvideva veliko avtonomijo visokošolskih zavodov glede učnega jezika. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pa opozarjajo, da morajo študentje na slovenskih univerzah, financiranih iz javnih sredstev, obdržati pravico in imeti možnost opravljati študij v slovenskem jeziku. Stališča sta v oddaji soočila akad. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, in dr. Franc Janžekovič, vodja Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠ.

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine (ponovitev oddaje).Hišna imena v nacionalnem registru nesnovne dediščineLjudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine (ponovitev oddaje).

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka se bomo pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika. Knjiga Janeza Šumrade vsebuje tudi slovar Primičevega besedja, ki je poučno in zabavno branje. Navajamo nekaj zanimivih primerov: postavedajoče truplo – zakonodajno telo, dansko oznanilo – dnevno povelje, deželski dobiček – državni interes, dober stati – jamčiti, namestnik za en čas – vršilec dolžnosti, naprejpisan – predpisan, nategama – nemudoma ... Foto. PixabayJanez Nepomuk Primic je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedilaJanez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka smo se pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika. Knjiga Janeza Šumrade vsebuje tudi slovar Primičevega besedja, ki je poučno in zabavno branje. Navajamo nekaj zanimivih primerov: postavedajoče truplo – zakonodajno telo, dansko oznanilo – dnevno povelje, deželski dobiček – državni interes, dober stati – jamčiti, namestnik za en čas – vršilec dolžnosti, naprejpisan – predpisan, nategama – nemudoma ...

Slovarje je velik del Slovenk in Slovencev začelo uporabljati med študijem, običajno, ko so bili v jezikovni zadregi. Zdaj pa naj bi takšno gradivo lahko uporabljali že prvošolci. Pod pokroviteljstvom ZRC SAZU je nastal nov jezikovni portal za osnovnošolce in dijake Franček, ki prinaša skoraj sto tisoč besed in naj bi najmlajšim z nekaj kliki pomagal do jezikovnih rešitev. Kaj vse omogoča, predvsem pa po čem naj bi po Frančku brskali otroci in mladostniki, nas je zanimalo v tokratni oddaji. Franček je ustvarila projektna skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi 23 šol. Predstavlja unikum v širšem mednarodnem prostoru, saj se ustvarjalci niso zgledovali po nobenem podobnem obstoječem portalu. Foto: PixabayNov jezikovni spletni portal Franček za osnovnošolce in dijakeSlovarje je velik del Slovenk in Slovencev začelo uporabljati med študijem, običajno, ko so bili v jezikovni zadregi. Zdaj pa naj bi takšno gradivo lahko uporabljali že prvošolci. Pod pokroviteljstvom ZRC SAZU je nastal nov jezikovni portal za osnovnošolce in dijake Franček, ki prinaša skoraj sto tisoč besed in naj bi najmlajšim z nekaj kliki pomagal do jezikovnih rešitev. Kaj vse omogoča, predvsem pa po čem naj bi po Frančku brskali otroci in mladostniki, nas je zanimalo v tokratni oddaji. Franček je ustvarila projektna skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi 23 šol. Predstavlja unikum v širšem mednarodnem prostoru, saj se ustvarjalci niso zgledovali po nobenem podobnem obstoječem portalu.

V prejšnji oddaji smo ugotavljali, da se tudi zasebno določen del družbe noče pogovarjati o cepljenju proti koronavirusu. Tokrat pa bomo iskali najmanjše pogoje za razpravo na to temo. Za njen začetek se morata sogovornika strinjati vsaj v enem stališču, sicer razprava ali dialog nista možna. Redni profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki so se ji posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki sta ga pripravila Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Foto: Mohamed Hassan / PixabayZa dialog se je potrebno strinjati vsaj v enem stališčuV prejšnji oddaji smo ugotavljali, da se tudi zasebno določen del družbe noče pogovarjati o cepljenju proti koronavirusu. Tokrat pa smo iskali najmanjše pogoje za razpravo na to temo. Za njen začetek se morata sogovornika strinjati vsaj v enem stališču, sicer razprava ali dialog nista možna. Redni profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki so se ji posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki sta ga pripravila Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.

Verjetno se je med pandemijo skoraj vsak soočil z izmenjavo mnenj ali razpravo o koronavirusu in cepivih, ob tem pa ugotavljal, kako šibke ali močne so njegove retorične spretnosti. Nekatere informacije so se širile kot kuga, druge pa smo preslišali. Komu prisluhnemo? Kaj deluje prepričljivo med pandemijo? Koliko v razpravah odločajo argumenti? Ali se o cepljenju sploh še znamo pogovarjati? Redni profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki se ji bodo posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki ga pripravljata Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Foto: PixabayAli se o cepljenju sploh znamo pogovarjati?Verjetno se je med pandemijo skoraj vsak soočil z izmenjavo mnenj ali razpravo o koronavirusu in cepivih, ob tem pa ugotavljal, kako šibke ali močne so njegove retorične spretnosti. Nekatere informacije so se širile kot kuga, druge pa smo preslišali. Komu prisluhnemo? Kaj deluje prepričljivo med pandemijo? Koliko v razpravah odločajo argumenti? Ali se o cepljenju sploh še znamo pogovarjati? Redni profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki se ji bodo posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki ga pripravljata Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.

Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Za Mamiće naj bi veljalo, da so razvajeni mamini sinčki, za Vodopivce pa, da radi pijejo vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli smo se tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. Vir fotografije: Azmi Talib / Pixabay. Za danes smo sicer napovedali oddajo na temo retorike na področju pandemije, vendar je gost Igor Ž. Žagar odpovedal sodelovanje zaradi utemeljenih osebnih okoliščin, zato smo ponovili oddajo o izvoru priimkov.Priimki so po večini nastali iz hudomušnih vzdevkovKo iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Za Mamiće naj bi veljalo, da so razvajeni mamini sinčki, za Vodopivce pa, da radi pijejo vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli smo se tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. Za danes smo sicer napovedali oddajo na temo retorike na področju pandemije, vendar je gost Igor Ž. Žagar odpovedal sodelovanje zaradi utemeljenih osebnih okoliščin, zato smo ponovili oddajo o izvoru priimkov.

Utemeljitelj evropske slavistike. Povezovalec slovanskih kultur z zahodnoevropskimi. Avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Dvorni svetnik in prvi kustos dvorne biblioteke na Dunaju. Nosilec reda pour le merite, je zapisano na spominskem obeležju Jerneju Kopitarju, ki so ga nedavno odkrili na Dunaju na pokopališču Svetega Marka. To je zapisano o jezikoslovcu, ki je v širši slovenski zavesti znan po Prešernovem verzu le čevlje sodi naj Kopitar. Prav neverjetno se zdi, kako zakoreninjena je podoba Kopitarja kot mračnjaškega cenzorja. Gost oddaje je dr. Luka Vidmar, ki nam je predstavil Jerneja Kopitarja kot enega izmed najvplivnejših Slovencev. Vir fotografije Pezibear / Pixabay.Neverjetno je, kako zakoreninjena je podoba mračnjaškega cenzorjaUtemeljitelj evropske slavistike. Povezovalec slovanskih kultur z zahodnoevropskimi. Avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Dvorni svetnik in prvi kustos dvorne biblioteke na Dunaju. Nosilec reda pour le merite, je zapisano na spominskem obeležju Jerneju Kopitarju, ki so ga nedavno odkrili na Dunaju na pokopališču Svetega Marka. To je zapisano o jezikoslovcu, ki je v širši slovenski zavesti znan po Prešernovem verzu le čevlje sodi naj Kopitar. Prav neverjetno se zdi, kako zakoreninjena je podoba Kopitarja kot mračnjaškega cenzorja. Gost oddaje je dr. Luka Vidmar, ki je predstavil Jerneja Kopitarja kot enega izmed najvplivnejših Slovencev.

Prekmurci se radi pohvalijo, da je prekmurščina jezik. Jezikoslovec Max Weinreich pa je trdil, da je jezik narečje z vojsko in mornarico. Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo prešteli prekmursko jezikovno mornarico v tem nekdanjem panonskem morju. Gost: prof. dr. Hotimir Tivadar. Max Weinreich: "Jezik je narečje z vojsko in mornarico."Prekmurci se radi pohvalijo, da je prekmurščina jezik. Jezikoslovec Max Weinreich pa je trdil, da je jezik narečje z vojsko in mornarico. Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo prešteli prekmursko jezikovno mornarico v tem nekdanjem panonskem morju. Gost: prof. dr. Hotimir Tivadar.

Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo. Dialektologi so jo našli zapisano v prleškem narečju v Križevcih. Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela (ponovitev oddaje).Beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo, izhaja iz besed dom, imetje, imovina.Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo. Dialektologi so jo našli zapisano v prleškem narečju v Križevcih. Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela (ponovitev oddaje).

Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v ponovitvi pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev.Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v pogovoru s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika, razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture (ponovitev pogovora).

Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom smo se pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. V ponovitvi oddaje ob mednarodnem dnevu esperanta, ki je 26. julija. Na fotografiji zastavaesperanta, vir: Chickenonline / Pixabay. Vinko Ošlak se je z esperantom srečal na Radiu Ljubljana in v nekdanjem muzeju NOB v Slovenj GradcuVinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom smo se pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. V ponovitvi oddaje ob mednarodnem dnevu esperanta, ki je 26. julija.

Čeprav zveni nenavadno, da lahko gluhoslepi človek napiše roman, je ravno to uspelo Jožici Atelšek. Skupaj s pisateljem Štefanom Kardošem sta napisala roman Plastenje s(r)amot, ki je prvi slovenski roman gluhoslepega avtorja. Štefana Kardoša smo povabili k pogovoru in ga vprašali, kako je sodeloval z Jožico Atelšek in kakšne so naše predstave o gluhoslepih, ki bi jih veljalo preseči.Plastenje s(r)amot je prvi slovenski roman gluhoslepega avtorjaČeprav zveni nenavadno, da lahko gluhoslepi človek napiše roman, je ravno to uspelo Jožici Atelšek. Skupaj s pisateljem Štefanom Kardošem sta napisala roman Plastenje s(r)amot, ki je prvi slovenski roman gluhoslepega avtorja. Štefana Kardoša smo povabili k pogovoru in ga vprašali, kako je sodeloval z Jožico Atelšek in kakšne so naše predstave o gluhoslepih, ki bi jih veljalo preseči. Oceno knjige Plastenje s(r)amot pa si lahko preberete na tej povezavi.

Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? - v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora, oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimiv govor iz območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev oddaje). Na fotografiji Sp. Danje, vir Boris Jensterle. Soriški narečni govorŽona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? - v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora, oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimiv govor iz območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev oddaje).

Mogoče je pes med prvimi živalmi, ki jim je človek dal ime. Človek in pes sobivata že 12 tisoč let. Najstarejše znano evropsko pasje ime je Kerberos, ki je ime za grškega mitološkega psa, ki je čuval vhod in izhod iz podzemnega sveta mrtvih. Najstarejše nemitološko evropsko ime pa je nosil Odisejev pes Argos, kar dobesedno pomeni svetleči, beli. Pri nas so prva pasja imena zapisana šele v 19. stoletju, to sta Hrčak in Lamas. Najpogostejše današnje slovensko ime za psa pa je Rex, ki izvira iz latinščine in pomeni kralj. O preteklih pa tudi novejših pasjih imenih smo se pogovarjali z akad. dr. Markom Snojem, ki pripravlja slovar pasjih imen. Zanimivo je tudi, od kod izvira poimenovanje za živalsko vrsto pes. Kot pravi Snoj, ga lahko rekonstruiramo iz besede pikjo, 4 tisoč let starega poimenovanja za psa, kar bi danes lahko zapisali kot piki. Pikjo so naši predniki najverjetneje imenovali psa, ki je imel po telesu lise ali pike. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš OjdanićAkad. dr. Marko Snoj pripravlja slovar pasjih imenMogoče je pes med prvimi živalmi, ki jim je človek dal ime. Človek in pes sobivata že 12 tisoč let. Najstarejše znano evropsko pasje ime je Kerberos, ki je ime za grškega mitološkega psa, ki je čuval vhod in izhod iz podzemnega sveta mrtvih. Najstarejše nemitološko evropsko ime pa je nosil Odisejev pes Argos, kar dobesedno pomeni svetleči, beli. Pri nas so prva pasja imena zapisana šele v 19. stoletju, to sta Hrčak in Lamas. Najpogostejše današnje slovensko ime za psa pa je Rex, ki izvira iz latinščine in pomeni kralj. O preteklih pa tudi novejših pasjih imenih smo se pogovarjali z akad. dr. Markom Snojem, ki pripravlja slovar pasjih imen. Zanimivo je tudi, od kod izvira poimenovanje za živalsko vrsto pes. Kot pravi Snoj, ga lahko rekonstruiramo iz besede pikjo, 4 tisoč let starega poimenovanja za psa, kar bi danes lahko zapisali kot piki. Pikjo so naši predniki najverjetneje imenovali psa, ki je imel po telesu lise ali pike.

Nenavadno se sliši, da je poučevanje slovenščine v Bosni lažje kot v Sloveniji, vendar izkušnje Barbare Hanuš to potrjujejo. Vsestranska strokovnjakinja, ki desetletja navdušuje za branje različne generacije otrok, pa tudi odraslih, ravnokar končuje 9-letno poučevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Banja Luki. Kot pravi, je zanimanje za slovenščino v Bosni veliko tudi iz pragmatičnih razlogov, učni načrt je lahko sama določila, avtoriteta učitelja pa je v tamkajšnjem okolju nekaj samoumevnega. .Barbara Hanuš o dopolnilnem pouku slovenskega jezika in kulture v Banja Luki.Nenavadno se sliši, da je poučevanje slovenščine v Bosni lažje kot v Sloveniji, vendar izkušnje Barbare Hanuš to potrjujejo. Vsestranska strokovnjakinja, ki desetletja navdušuje za branje različne generacije otrok, pa tudi odraslih, ravnokar končuje 9-letno poučevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Banja Luki. Kot pravi, je zanimanje za slovenščino v Bosni veliko tudi iz pragmatičnih razlogov, učni načrt je lahko sama določila, avtoriteta učitelja pa je v tamkajšnjem okolju nekaj samoumevnega.

»S poimenovanji v tujem jeziku, zlasti angleščini, se kršijo jezikovne pravice večine, ne spoštuje se maternega jezika kot vrednote, ne poudarja lokalnih značilnosti,« so zapisali v novem nacionalnem programu za jezikovno politiko in napovedali: »Verjetno bodo potrebne tudi nekatere spremembe v zakonodaji. Povečati se bosta morala tudi nadzor in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb.« Kako obsežne spremembe so pripravljeni uvesti, smo vprašali državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Dotaknili pa smo se tudi nekaterih drugih novosti, ki jih prinaša resolucija o jezikovni politiki.Povečali bi nadzor in ukrepanje inšpekcijskih skužb, uvedli bi spremembe zakonodaje.»S poimenovanji v tujem jeziku, zlasti angleščini, se kršijo jezikovne pravice večine, ne spoštuje se maternega jezika kot vrednote, ne poudarja lokalnih značilnosti.« »Verjetno bodo potrebne tudi nekatere spremembe v zakonodaji. Povečati se bosta morala tudi nadzor in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb.« S temi besedami ministrstvo za kulturo napoveduje odločnejši nadzor in ukrepe pri javni rabi slovenščine. Zapisali so jih v prvem poglavju pravkar sprejete Resolucije za nacionalni program za jezikovno politiko 2021–2025 in s tem nakazali poudarek svojega delovanja. Kako obsežne spremembe so pripravljeni uvesti, smo vprašali državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Dotaknili pa se bomo tudi nekaterih drugih novosti, ki jih prinaša resolucija o jezikovni politiki.

Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali, se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer. Takšni primeri se pri nas ne bi smeli več zgoditi, tudi zaradi tega, ker sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji. Kaj pomenijo in prinašajo ustavne spremembe, bomo vprašali državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča in poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, ki je tudi tolmač znakovnega jezika.Takšni primeri se ne bi smeli več zgoditi, tudi zaradi ustavnih spremembZnakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali, se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer. Takšni primeri se pri nas ne bi smeli več zgoditi, tudi zaradi tega, ker sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji. Kaj pomenijo in prinašajo ustavne spremembe, bomo vprašali državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča in poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, ki je tudi tolmač znakovnega jezika.

Letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček je lani objavil (avto)biografski roman Kurji pastir, na njegovem koncu pa Slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov. Pisatelj je namreč v roman Kurji pastir (tako kot v marsikatero svoje prejšnje literarno delo) vpisal narečne besede, na primer túčenec, trnác in vánkiš. Ob tem pa je pesnik Lainšček napisal še nekaj ponarodelih pesmi v prekmurščini, na primer Nigdar neboš znala in Kak je lübezni ime. Več o svojem odnosu do prekmurščine bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu, prebral pa bo tudi nekaj svojih pesmi v prekmurščini. Nikar ne zamudite.… ter prebere nekaj svojih pesmi v narečju.Letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček je lani objavil (avto)biografski roman Kurji pastir, na njegovem koncu pa Slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov. Pisatelj je namreč v roman Kurji pastir (tako kot v marsikatero svoje prejšnje literarno delo) vpisal narečne besede, na primer túčenec, trnác in vánkiš. Ob tem pa je pesnik Lainšček napisal še nekaj ponarodelih pesmi v prekmurščini, na primer Nigdar neboš znala in Kak je lübezni ime. Več o svojem odnosu do prekmurščine bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu, prebral pa bo tudi nekaj svojih pesmi v prekmurščini. Nikar ne zamudite.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni. . Včasih je pomen pregovora težko določljivGost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni.

Vam postavljanje vejic povzroča preglavice? Center za jezikovne vire in tehnologije je predstavil spletno orodje za samodejno vstavljanje vejic, ki uporablja globoke nevronske mreže. Z avtorjem, magistrskim študentom računalništva in informatike na UL FRI Martinom Božičem, in mentorjem projekta, rednim profesorjem na UL FRI, ki se ukvarja s področji umetne inteligence, strojnim učenjem in obdelavo naravnega jezika, dr. Markom Robnikom Šikonjo, preverjamo, kaj v resnici globoka nevronska mreža "ve" o vejicah. Pravilno jih postavi namreč v 94 odstotkih primerov.Orodje označi manjkajoče vejice s sivo, odvečne vejice pa z modro barvo in ni nadomestek za lektorski pregled besedil.Vam postavljanje vejic povzroča preglavice? Center za jezikovne vire in tehnologije je predstavil spletno orodje za samodejno vstavljanje vejic, ki uporablja globoke nevronske mreže. Z avtorjem, magistrskim študentom računalništva in informatike na UL FRI Martinom Božičem, in mentorjem projekta, rednim profesorjem na UL FRI, ki se ukvarja s področji umetne inteligence, strojnim učenjem in obdelavo naravnega jezika, dr. Markom Robnikom Šikonjo, preverjamo, kaj v resnici globoka nevronska mreža "ve" o vejicah. Pravilno jih postavi v 94 odstotkih primerov.  

Kaj pomeni 60 let izkušenj gibanja bralne značke v digitalni dobi? Čeprav se danes navdušujemo za večino stvari precej drugače kot pred šestimi desetletji, pa velja za vse čase, da človek rad prisluhne dobri zgodbi. Vprašanje je le, v čem je prednost, da jo dobi s knjigo in kako to prepoznavajo otroci, mladi in njihovi starši. Gosta sta avtor in komik Boštjan Gorenc Pižama in dolgoletna mentorica branja Barbara Hanuš.Kako drugačne so današnje spodbude k branju od preteklih?Kaj pomeni 60 let izkušenj gibanja bralne značke v digitalni dobi? Čeprav se danes navdušujemo za večino stvari precej drugače kot pred šestimi desetletji, pa velja za vse čase, da človek rad prisluhne dobri zgodbi. Vprašanje je le, v čem je prednost, da jo dobi s knjigo in kako to prepoznavajo otroci, mladi in njihovi starši. Gosta sta avtor in komik Boštjan Gorenc Pižama in dolgoletna mentorica branja Barbara Hanuš.

Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača? Gostji oddaje sta Sladjana Jović Mićković z Osnovne šole Livada v Ljubljani, in Alenka Morel, ki se raziskovalno posveča skupnostnemu tolmačenju.V priseljeni družini so otroci po navadi prvi, ki se priučijo novega jezika.Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača? Gostji oddaje sta Sladjana Jović Mićković z Osnovne šole Livada v Ljubljani, in Alenka Morel, ki se raziskovalno posveča skupnostnemu tolmačenju.

Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja. Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči.Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja.