Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja. 

Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.

V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.  

Študenti Filozofske fakultete in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so raziskovali dopisovanje Alice(Elis) Masarykove in mojstra Jožeta Plečnika - januarja se spominjamo obletnic njegovega rojstva in smrti. Pogovarjali smo se s kustosinjo Plečnikove hiše, Ano Porok.

Matej Pavlič je dolgoletni urednik revije TIM in ljubiteljsko tudi kolednik. Slednje nas je privabilo za krajši pogovor o pomenu, vlogi in moči izročila ter bogastva naše dediščine. 

Vida Zupančič je ena od šmarskih vezilj, ki so razstavljale svoja ročna umetniška dela v knjižnici Šmartno pri Litiji, po poklicu je šivilja, pred enajstimi leti se je pridružila skupini šestindvajsetih gospa. Prevzela je vodenje in gospe vezejo čez vse leto, dvakrat na mesec se dobivajo v omenjeni knjižnici, po dve šolski uri.  

Nadaljevanje pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem in dr. Andrejo Eržen Firšt o visokem jubileju, 800-letnici prvih jaslic, ki jih je v votlini Greccio leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob tem pomembnem jubileju je bil na Brezjah organiziran simpozij z mednarodno udeležbo. Odkar je sveti Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva v Grecciu pri Rietiju, je to njegovo dejanje pripomoglo k tradiciji širjenja jaslic iz Italije po vsem svetu.Papež Frančišek je v Apostolskem pismu o pomenu jaslic Admirabile signum, ki ga je v Grecciu podpisal 1. decembra 2019, med drugim zapisal: A pojdimo takoj k izviru jaslic, kakor ga razumemo mi. V duhu se odpravimo v Greccio, v Rietski dolini, kjer se je sv. Frančišek ustavil, ko se je verjetno vračal iz Rima, kjer je 29. novembra 1223 od papeža Honorija III. dobil potrdilo svojega Vodila. Po njegovem potovanju v Sveto deželo so ga te votline na poseben način spominjale na Betlehemsko pokrajino. Možno je tudi, da so se Ubožca v Rimu dotaknili mozaiki v Sveti Mariji Veliki, ki predstavljajo Jezusovo rojstvo, prav na mestu, kjer so se po starodavnem izročilu hranile deske jaslic. Frančiškanski viri podrobno pripovedujejo, kaj se je zgodilo v Grecciu, najbolj natančno je Božični večer in Frančiškovo praznovanje Jezusovega rojstva opisal prvi življenjepisec sv. Frančiška Asiškega, Tomaž Čelanski. 

Ob visokem jubileju, osemsto letnici prve postavitev jaslic sv. Frančiška Asiškega v Grecciu, smo se pogovarjali s p. dr. Robertom Bahčičem in dr. Andrejo Eržen Firšt.  Frančiškovo dejanje je pripomoglo k tradiciji širjenja jaslic iz Italije po vsem svetu. Greccio je postal zatočišče za dušo, ki se skrije na skalo, da bi se pustila oviti v tišino, je o pomenu jaslic sv. Frančiška Asiškega v apostolskem pismu leta 2019 zapisal papež Frančišek. 

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkujekruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva. 

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva. 

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.

Slovenija na relativno dosegljivih razdaljah med Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Krasom združuje vse različne čase Evrope. Doživimo lahko pradavno železno dobo in novodobno železarstvo, življenje v času rimskih legij in srednjeveški razcvet mest, rudarjenje v globokih živo srebrnih rovih ali spokojnost mistične pasijonske predstave. V zgodovinskih mestih Slovenije lahko opazujemo dediščino preteklosti, kulturo sedanjosti, in skupaj z meščani ustvarjamo dediščino prihodnosti. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je v teku akcija Z vlakom po kulturo. Pogovarjali smo se z mag. Sanjo Marijo Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je trenutno enaidvajset mest. 

Slovenija na relativno dosegljivih razdaljah med Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Krasom združuje vse različne čase Evrope. Doživimo lahko pradavno železno dobo in novodobno železarstvo, življenje v času rimskih legij in srednjeveški razcvet mest, rudarjenje v globokih živo srebrnih rovih ali spokojnost mistične pasijonske predstave. V zgodovinskih mestih Slovenije lahko opazujemo dediščino preteklosti, kulturo sedanjosti, in skupaj z meščani ustvarjamo dediščino prihodnosti. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je v teku akcija Z vlakom po kulturo. Pogovarjali smo se z mag. Sanjo Marijo Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je trenutno enaidvajset mest. 

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod. 

Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod. 

V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov. 

V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov. 

Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.   

Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.   

V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki. 

V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki. 

V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem. 

V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem. 

Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.

Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.

Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado  Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.   

Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado  Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.   

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja Idrija. Pogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja Idrija. Pogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.   

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.   

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc. 

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc. 

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta. 

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta. 

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec. 

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec. 

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom. 

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom. 

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Drago Štimec, restavrator in konservator v Tehniškem muzeju Slovenije, je opisal delavnice Osnove restavriranja, ki ga v omenjenem muzeju pripravijo dvakrat na leto. Mentor predstavi konservatorsko etiko, nato skupaj pregledajo  predmete in ugotovijo njihovo stanje. Za vsak predmet posebej mentor pojasnil, kateri postopki bodo potrebni za restavriranje. Sledi praktično delo v delavnici. Vsak udeleženec izvede začetne postopke restavriranja na svojem predmetu. Nadaljnje postopke lahko opravijo doma po mentorjevih navodilih.

Drago Štimec, restavrator in konservator v Tehniškem muzeju Slovenije, je opisal delavnice Osnove restavriranja, ki ga v omenjenem muzeju pripravijo dvakrat na leto. Mentor predstavi konservatorsko etiko, nato skupaj pregledajo  predmete in ugotovijo njihovo stanje. Za vsak predmet posebej mentor pojasnil, kateri postopki bodo potrebni za restavriranje. Sledi praktično delo v delavnici. Vsak udeleženec izvede začetne postopke restavriranja na svojem predmetu. Nadaljnje postopke lahko opravijo doma po mentorjevih navodilih.

Kmetija Štokar je majhna družinska kmetija pod Gorjanci. Njihov cilj je pridelava hrane na čim bolj naraven način, zato skoraj vse pridelujejo z ekološkim certifikatom. Med pridelki in izdelki njihove ponudbe so najbolj zastopane različne vrste jedilnih buč in seveda marmelade, na katere so najbolj ponosni. Pogovarjali smo se s Tanjo Štokar. 

Kmetija Štokar je majhna družinska kmetija pod Gorjanci. Njihov cilj je pridelava hrane na čim bolj naraven način, zato skoraj vse pridelujejo z ekološkim certifikatom. Med pridelki in izdelki njihove ponudbe so najbolj zastopane različne vrste jedilnih buč in seveda marmelade, na katere so najbolj ponosni. Pogovarjali smo se s Tanjo Štokar. 

Bojan Poniž je v vipavskih koncih poznan kot prizadeven gasilec, veteran. Nekdaj tudi predan vinogradnik. Z njim smo se srečali na radijskem kolesarskem romanju Od Marije k Mariji v letu 2022 in ob sklepu srečanja nazdravili z mladim vinom. 

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar. 

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije v povezavi z mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države želijo spodbujati tudi ustvarjalnost, povezovanje ter spoznavanje slovenske tradicije. V ta namen so razpisali natečaj, v katerem lahko sodelujejo osnovnošolski otroci pod vodstvom mentorjev - njihovih učiteljev. Prav je, da otroci razvijajo tudi tehnične veščine, raziskujejo svoje okolje in preteklost, prisluhnejo zgodbam svojih staršev in starih staršev ter tako ohranjajo izročilo. S tem, ko ga poznajo, ko poznajo svojo domovino, kulturo in zgodovino, bodo do tega vzpostavili tudi odnos, povezanost, morda celo ljubezen, so zapisali v obrazložitvi. Sogovornik je bil Ivo Piry.

Marija Slavič in Tina Potrč sta članici Društva Majolika. Njihov namen je ohranjanje dediščine in lokalnega izročila.  

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje. 

V Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah so v spomin na strokovnjaka za ornamentiko in raziskovalca ljudske umetnosti Jožeta Karlovška poimenovali trg v središču kraja. 

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.