Vsak startup se rodi z velikimi pričakovanji, a tudi najbolj obetavne načrte lahko pokvarijo nenadzorovani dejavniki in včasih … nespametne napake. V takšnih trenutkih ima ekipa startupa priložnost zapreti svoja vrata ali pa pivotirati. V tej epizodi vam predstavljam dva primera, in sicer Marka Ranta iz Borze terjatev in Vesno Drofenik iz Unuaondo. Pokazala vam bosta, da včasih puško vržeš v koruzo, jo najdeš v pšenici na koncu pa prodaš brezglutensko zgodbo.

Vsak startup se rodi z velikimi pričakovanji, a tudi najbolj obetavne načrte lahko pokvarijo nenadzorovani dejavniki in včasih … nespametne napake. V takšnih trenutkih ima ekipa startupa priložnost zapreti svoja vrata ali pa pivotirati. V tej epizodi vam predstavljam dva primera, in sicer Marka Ranta iz Borze terjatev in Vesno Drofenik iz Unuaondo. Pokazala vam bosta, da včasih puško vržeš v koruzo, jo najdeš v pšenici na koncu pa prodaš brezglutensko zgodbo.

Vsak starš se na vzgojni poti sooča s svojevrstnimi izzivi, občutki nemoči in situacijami, ki jim niso kos. Vse to je življenje. Premnogo staršev pa v kritičnih situacijah ne zna ravnati srčno, saj so ukalupljeni v prastare, stroge, nasilne vzorce. Vzgoja mora temeljiti na spoštovanju in zaupanju. Kako smo lahko ljubeči starši tudi takrat, ko nam pod piskrom puhti pa sem v drugem delu pogovora govorila z Ivano Gradišnik iz FamilyLab-a.

Vzgoja otrok je najpomembnejša služba. Povedano drugače, vzgoja je investicija v prihodnost. Vsak starš se na vzgojni poti sooča s svojevrstnimi izzivi, občutki nemoči in situacijami, ki jim včasih pač niso kos. Vse to je življenje. Premnogo staršev pa v kritičnih situacijah ne zna ravnati srčno, saj so ukalupljeni v prastare, stroge, nasilne vzorce. Vzgoja mora temeljiti na spoštovanju in zaupanju. Kako smo lahko ljubeči starši tudi takrat ko nam pod piskrom puhti, pa sem v prvem delu pogovora spregovorila z Mio Bone.

Tretji najpogostejši strah je strah pred javnim govorjenjem. Zanimalo me je kako se ga lahko znebimo, kako izboljšamo svoje komunikacijske veščine pri predstavitvah, pitchih in na kaj moramo biti pri pripravah pozorni. V prvem delu pogovora sem o komunikacijskih veščinah pogovarjala z Martino Merslavič.

Tretji najpogostejši strah je strah pred javnim govorjenjem. Zanimalo me je kako se ga lahko znebimo, kako izboljšamo svoje govorne sposobnosti pri predstavitvah, pitchih in na kaj moramo biti pri pripravah pozorni. Vse to mi je zaupala Nina Dušić Hren, lastnica podjetja Dober stik.

Osebne znamke so najmočnejše znamke na svetu. Pomislite na Oprah, Elon Musk-a, Tony Robbins-a, Bill Gates-a, … A zakaj nekaterim uspe postati uspešna osebna znamka, drugi pa nikoli ne priplavajo na površje? Osebno znamčenje je že zelo star koncept. Prvi je ta pojem poimenoval Tom Peters 1997 v naslovni zgodba v reviji Fast Company. - Znamka poimenovana ti - the Brand Called You. Se sprašujete kako si osebno znamko zgradite? To vedo mega zvezde osebnega znamčenja, ki so za svojo rast uporabili omrežje LinkedIn. Hashtagu #personalbranding na LinkedInu sledi več kot 10,5 milijonov ljudi. A digitalizacija je dvorezen meč - včasih se slabe novice o tvojem ugledu niso tako hitro razširile. O različnih izzivih osebnega znamčenja in trikih LinkedIna sem govorila z Jasno in Manco.

Predstavljajte si, da uporabljate kavni aparat, mikser, pralni stroj, avto, jadrnico … Ali pa na primer ko greste na letališče in se vam vse skupaj zdi nelogično in dolgotrajno. Kaj in kako bi storitve ali izdelke lahko optimizirali in izboljšali? Priložnosti za spremembe vedno obstajajo. Zelo poenostavljeno rečeno je to service design ali po slovensko načrtovanje storitev. A pod tem pojmom se skriva še marsikaj. Kako se lotiti načrtovanja in raziskovanja pa nam bosta zaupali Ana Osredkar in Ana Kyra Bekš iz zavoda Servis 8.

Nevromarketinške raziskovalne metode naj bi s pomočjo vpogleda v potrošnikovo miselnost omogočale boljše marketinške strategije. Nevromarketing združuje vede nevrologije, psihologije in ekonomije. Metode lahko s pridom uporabimo za testiranje oglasov, zato sem želela preveriti ali so v resnici bolj učinkovite od klasičnih marketinških in ali imamo v Sloveniji sploh dostop do drage tehnologije? Zanimalo me je tudi kako pridobljene podatke analiziramo in jih efektivno vključimo v načrtovanje svojih kampanj.

Spletne trgovine so danes v porastu, a je v nasičenem trgu že težko najti tiste, ki rešujejo problem in nam optimizirajo življenje. Kako se lotiti raziskovanja trga, testiranje produkta in vzpostavljanja spletne trgovine, da boste uspešno gradili posel sem preverila pri Primožu in Marinu. Skupaj z ekipo so vzpostavili spletno trgovino Della spina za nakup dioptrijskih in sončnih očal, ki je na našem trgu dobrodošla novost.

V tokratni tandem sem povabila dva kuharska mojstra, ki sta obenem tudi uspešna podjetnika. Svet kuhanja in okusov je raznolik, in tokratna gosta sta super primer, da nepozabni okusi lahko nastanejo v rastlinski ali klasični kuhinji. S svojimi izkušnjami nam bosta razkrila kako sta ustvarila uspešno podjetje, zakaj je strast do dela ključna in nam odkrila del svoje kuhinje. Sline so se mi cedile že pri pisanju vprašanj, kaj šele po snemanju. PS. Čokolada je obema zelo ljuba.

Recept za najbolj primerno agile metodo ne obstaja. Obstaja pa nuja, da vpletemo motivacijo, samoorganiziranost in vpletenost posameznika v procese razvoja. Katero agilno metodologijo boste izbrali, je odvisno od strukture organizacije, okolja, tveganosti, … Več o tem pa nam bosta povedala Alen Stanišić in Tomaž Rakar, ki agilno razmišljata tudi izven delovnega okolja.

Naj tokratno epizodo začnem z priznanjem. Z gospo Anko Lipušček Miklavič sem želela posneti intervju odlar sem jo prvič zasledila v medijih. Uspelo mi je lani decembra na sejmu Narava in zdravje, zato se vnaprej opravičujem za slabši zvok. Naj vnaprej povem, da terminsko Tandema nismo uskladili, zato je gostja samo gospa Anka. Ko sem intervju zaključila se mi je zdelo edino prav, saj je ljudem s takšno širino potrebno dati prostor, da lahko zasijejo v vsej svoji luči.

Kadrov, ki so ključni za uresničevanje strategij in razvoj primanjkuje tako v Sloveniji kot v Evropi. Kaj je formula za uspeh v prihodnje? Radi pozabljamo, da se proces učenja ne ustavi, ko zapustimo šolska vrata, ampak je vseživljenjsko učenje, formalno in neformalno, nujno za obstoj. Ekipe, kjer je dovoljeno gledati iz različnih zornih kotov, ki znajo prevzemati odgovornost in imajo sodelovalni pristop, bodo krojile prihodnost slovenskega in svetovnega gospodarstva. Skupek obojega predstavljata današnja gosta, ki se zavedata pomena sodelovanja šolstva in gospodarstva, interdisciplinarnega povezovanja, ter vlaganja v znanje in odnose med zaposlenimi.

"Kot umetnik je težko živeti in preživeti" je prepričanje mnogih. Urška in Nina sta super primer kako lahko s sledenjem svojim sanjam ustvarjate in uživate v svojem delu. Ena deluje v klasičnem ilustratorskem svetu, druga pa obvlada tudi digitalni pristop. Strinjata se, da je pomembno odkrivati različne stile in ustvariti svojo sled, saj le tako kreacije izpadejo avtentično. S poslušanjem epizode boste slišali, da biti ilustrator v današnji dobi ni več nedosegljivo, saj vam družbena omrežja in prodajne platforme omogočajo hiter dostop do celega sveta. Trik je v detajlih, ki vam jih bosta zaupali Nina in Urška.

Konec leta 2017 so mnogi ure in ure preživeli na spletnih menjalnicah, investirali v goro ICO projektov in upali na bajne prihodke. Zaslužek je zadišal vsem, a le redki so se spraševali če v ozadju novonastalih podjetij sploh obstajajo profitabilni poslovni modeli. Samo leto zatem je situacija popolnoma drugačna. Je ljudi v kripto bazenu res vse manj? O razlogih in nadaljevanju blockchain razvoja sem se pogovarjala z Eriko Pogorelc in Vladom Miloševićem, ki sta z ogromno podjetji sodelovala od točke nič, do ICO-jev.

Vam je znano, da prodajniki govorijo, da prodaja pada, ker ni bilo dovolj kvalitetnih leadov? Marketingaši pa na drugi strani zatrjujejo, da prodajniki ne delijo informacij s trga. Razlogov, da prodajni in marketing oddelek povežete je ogromno. Kako jih efektivno povezati, zvišati Return on Investment (ROI) in ostale ključne kazalce pa sem se pogovarjala z Rokom Kragljem in Maticem Užmahom.

Ljudje smo odnosna bitja. Tako v družini, kot tudi v podjetjih. Ko podjetja nimajo vzpostavljenih osnov, nam bonboniere, team buildingi in založena službena kuhinja ne pomagajo kaj veliko pri premagovanju stresa zaradi hektičnega okolja. Za uspešno poslovanje se moramo vrniti k bistvu - odnosom. Kaj je človeški kapital, kako zgradimo kakovostne odnose in kakšne metode nagrajevanje zaposlenih so sploh smiselne? O tem sem se pogovarjala s Katjo Krasko Štebljaj in Damjano Ponedelek.

Tone Stanovnik je soustanovitelj in direktor podjetja Špica International, ki z vlaganjem v stalen razvoj novih rešitev ter sledenjem smernicam in novim tehnologijam na področju informacijskih sistemov dosega izjemne razvojne, finančne in izvozne rezultate. Je odličen poznavalec in pionir za sisteme, zasnovane na tehnologijah avtomatske identifikacije (črtna koda, RFID, Biometrija, NFC ...). Znan je po svojem sodobnem slogu vodenja in upravljanja podjetja, hkrati pa je tudi aktiven promotor in gonilna sila sekcije slovenskih izvoznih IKT podjetij. Je član strateškega sveta vlade RS za konkurenčnost IKT sektorja, član strateškega sveta za internacionalizacijo pri GZS, član upravnega odbora Združenja Manager. Je človek velikih idej z izrazito poslovno žilico, o čemer priča dejstvo, da je soustanovitelj mreže petih Špica podjetij v Adriatic regiji in promotor Slovenskega ICT izvoza skozi sekcijo pri GZS imenovano ZITex, kateri tudi predseduje. Tone Stanovnik je za dosežke na področju razvoja slovenskega IKT sektorja v Sloveniji in promocije v tujini leta 2009 dobil najpomembnejše priznanje v gospodarstvu - nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Miha Lavtar je direktor podjetja Optiweb, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani, trgovin in digitalnim marketingom ter z optimizacijo in nadgradnjo spletnih strani in lastnik podjetja Videa, ki se ukvarja z video produkcijo. Od leta 2009, ko je Miha štartal svoje podjetje Optiweb, pa do danes je podjetje zraslo na 40 zaposlenih »milenijcev«, ki predstavljajo svež veter na področju podjetništva. Letos so prejeli 3 pomembne nagrade na področju kadrovanja. Postali so zmagovalci AmCham Slovenia v kategoriji Motivacija, zmagovalci Zlate Prakse 2017, HRM nagrade za najboljšo prakso.

Anže Miklavec je ustanovitelj in direktor podjetja ZkotZ, d.o.o., ki je svojo podjetniško kariero zgradilo z blagovno znamko okolju in zdravju prijaznih plastenk in steklenic za vodo Equa i. Z uspešnimi Kickstarter kampanjami so lansirali tudi blagovno znamko Goat Story, kamor spadata Goat Mug in pametni kavni aparat Gina. Njihov najnovejši projekt pa je pametna steklenička Equa. Podjetje je nedavno osvojilo tudi nagrado za tržno odličnost za ustvarjanje pogumne tržniške kulture, komisija Red Dot pa je letos nagradila pametni kavni aparat Gina. Vsi izdelki na globalnem trgu dosegajo odlične rezultate.

Sara je interaktivna kreativna direktorica v agenciji Pristop. Med študijem tržnega komuniciranja je ljubezen do besed priložnostno preizkušala kot novinarka in striparka, po študiju pa redno kot tekstopiska v agencijah Imago in Luna TBWA ter nekaj let kasneje kot kreativna direktorica v Formitas BBDO. Leta 2017 se je pridružila Pristopovi ekipi, kjer poleg digitalnih konceptov snuje integrirane komunikacijske kampanje za domače in regijske naročnike, med največjimi denimo Telekom Slovenije in Nova KBM. V desetih letih agencijskega dela je nabrala 27 let izkušenj in soustvarila številne nagrajene projekte. A več kot ideje, ki polnijo stene s priznanji, ji pomenijo ideje, ki v razmišljanju drugih pustijo pečat.

Maja Švener je soustanoviteljica podjetja Konverzija d.o.o. Leta 2010 se je prvič podala v podjetniške vode s spletno trgovino Ličila.si in dve leti kasneje postala Mlada podjetnica leta 2012. Leta 2013 so pričeli s širitvijo v tujino pod blagovno znamko PINK PANDA. Trenutno so prisotni na desetih evropskih trgih, kjer ponujajo več kot 100 blagovnih znamk. V lanskem letu so prvič ponudili svoje izdelke tudi v DM in Tuš drogerijah. V letošnjem letu planirajo odprtje prvih lastnih PINK PANDA trgovin v Sloveniji in na Hrvaškem. Od leta 2016 je podjetje del skupine Studio Moderna. Kljub visoki rasti in širjenju ekipe je njen cilj ohraniti domačnost med zaposlenimi ter ponuditi najboljšo podporo strankam in ponudbo v skladu s svetovnimi trendi.

David Urankar je TV voditelj, priznani model in strasten športnik. V mladosti je bil član atletske reprezentance, državni prvak v teku na 400 metrov z ovirami in pozneje član slovenske reprezentance v vožnji z bobom. Trenutno vodi oddaje Dobro jutro, Avtomobilnost in Poletna scena. Ujamete ga lahko tudi kot voditelja raznih dogodkov. Prepričana sem, da ste njegov obraz zasledili v oglasih za Adidas, Jaguar, Nivea, Intersport, Aquafresh, Lisca , Vaseline, … Pozitiven, karizmatičen, vedno nasmejan in pripravljen na nove izzive - to je David.

Rok Starič je s svojim podjetjem Rok's nut butter letos zmagal na izboru Mladi podjetnik leta, kjer vsako leto izberejo nadpovprečno uspešnega, inovativnega in prodornega podjetnika, ki bo zgled tudi drugim. Njegova zgodba se je začela leta 2015, ko je začel delati arašidovo maslo na podlagi lastnega recepta za naravno maslo brez dodanih soli, olja in konzervansov. Lansko leto so začeli izdelovati tudi mandljevo maslo in sladoled z okusom arašidovega masla. Njegove izdelke prodajata Hofer in Lidl, in marsikatera mala trgovina. Svojo poslovno okolje želi razširiti tudi onkraj meja. Za zdaj so se mu odprla vrata na avstrijskem trgu, v kratkem se želi prebiti tudi v Nemčijo in na Hrvaško ter v baltske države, obenem pa s spletno prodajalno še dodatno razširiti prodajni obseg.

Umetna inteligenca je zadnje čase kot novodobna droga. Vsi jo želijo preizkusiti, a le redki vedo kaki jo koristno uporabiti. Spraševali smo se če nas bodo roboti res kmalu pojedli in zasedli naš planet ali je to le umetno narejen strah pred spremembami? Znamo koristno uporabiti prednosti umetne inteligence ali bomo morali pojesti še nekaj žgancev? V današnji epizodi sem se pogovoarjala z dvema strokovnjakoma, Borisom in Markom, ki prihajata iz dveh svetov, praktičnega in teoretičnega.

Kam nas pelje hiter tempo življenja in izzivi današnjega časa? Ko smo mirni in v stiku sami s sabo, se lahko povežemo z ljudmi, okolico. Ko se naučimo čutit sebe in se poslušat, ne preživljamo dni več samo zato ker nam je življenje dano, ampak uživamo v trenutku. Z dvema doktoricama, in po naključju sta obe Tini, smo razpredale o izzivih današnjega časa, meditaciji in logosintezi, delu na sebi, o tem kaj nam pomenii sreča in kaj sploh je uspeh.

V današnji epizodi se bomo pogovarjali kako zgradimo skupnost. En sam človek lahko s pravim vzvodom premakne cel svet. Kaj je prelomna točka in kako z ustvarjanjem skupnosti širimo znanje, zavedanje, umetnost, ideje?

V današnji epizodi se bomo pogovarjali o tem kako lahko na Facebooku oglašujemo profitabilno. Facebook oglaševanje je več kot klik na gumb BOOST na postu. Govorili bomo o tem kakšne vsebine so primerne za oglaševanje, kako pripraviti oglase, o razlikah v oglaševanju storitev in produktov, tehničnem znanju in o vseh malih trikih, ki na koncu naredijo ogromno razliko v končnih številkah. Maja in Jure bosta z vami delila dragocene izkušnje, zato kar začnimo.

Kaj prinaša splošna uredba o varstvu podatkov oziroma General Data Protection Regulation (GDPR)?

Fotografija je pogosto vrednotena kot drugorazredna zvrst, kot nekaj kar zna praktično vsak. Kako definiramo fotografijo? Kako se naučimo opazovati? Je fotografija umetnost ali zadovoljuje potrebe reklam, podjetij? Kdo vzpostavlja trende? Dobra fotografija je še kako potrebna vizualna investicija pri gradnji ugleda in prepoznavnosti podjetja. O različnih fotografskih temah sem se pogovarjala z Urbanom in Primožem.

Vsako novonastalo podjetje začne brez uporabnikov, brez vodiča, ki pelje mimo ovir, samo z željo, energijo in skupkom znanja ekipe, ki sooblikuje edistveno poslovno identiteto. Začetki so polni upanja in tveganja, sčasoma pa procesi postanejo utečeni. Le redka podjetja pa uspešno pridejo čez sito Kickstarterja, iskanje investicij in preizkušenj na poti. Kako se spopadajo z odločitvami in kako primejo podatke za roge in jih s pridobim uporabljajo za nadaljne odločitve? O internetu stvari, pametnih napravah, hardware in software izzivih sem govorila z Domnom in Lukom.

Zamenjali smo dobro, resnično in lepo za efektivno, intenzivno in luksuzno. Smo moderni, smo napredni, vednar smo tudi izgubljeni. Dovolj ne obstaja več v besednem zakladu. Z izgorelostjo se sooča vse več ljudi, ker niso kos pritiskom dela, ne znajo vzpostaviti mej med zasebnostjo in službo, med aktivnostjo in počitkom, tekmovalnostjo in učenjem. Je izgorelost posledica družbenih norm ali previsokih pričakovanj oziroma zahtev delodajalca? Kaj lahko naredimo preventivno? O sodobnih pasteh sem se pogovarjala z dr. Dominiko Švarc Pipan in Majo Golob.

Uporabniki si želimo bank, ki so že slišale za uporabniško izkušnjo. Banke pa v zadnjem času končno lovijo vlak tehnologije. Bodo zmogle premagati tehnološke gigante, kot so Google in Amazon? Kakšna era bančništva se nam približuje, glede na to, da vsem odzvanjajo v glavi kripto zaslužki? Tu so še finančno-tehnološka podjetja ali Fintechi, ki znajo prisluhniti uporabnikom in zaradi manj regulacij in birokratskih ovir hitreje obrnejo svoje mašine. O tem, kako bo izgledalo bančištvo jutri sem se pogovarjala z Mitjo Učakarjem in Jako Androjna.

Podjetja, ki imajo vpeljane procese Design Thinkinga so bolj uspešna, saj se reševanja problemov lotevajo na agilen način. Z Alenom sva se pogovarjala o dveh različnih perspektivah biznis dizajna. On deluje bolj v fazi inoviranja, raziskav trga in navad uporabnikov, torej v fazi preden se pravi posel sploh začne. Jaz, na drugi strani pa v fazi, ko je produkt že zastavljen. Takrat ko je potrebno idejo spraviti v wirefrejme, jo vizualizirati in spremljati konverzije. Pogovarjala sva se kako se sploh lotiti načrtovanja, kako v podjetje vpeljati procese Design Thinkinga, določiti ključne kazalce uspeha, in navsezadnje povezati ekipo, ki bo izvrševala biznis strategijo.

O kulturi podjetij se ogromno pogovarjamo, pa vendar veliko podjetij dobrih praks ne uporablja. Zmotmo mislimo, da kultura podjeta pomeni zastonj joga tečaji, neomejena količina sladkarij in fuzbal mize z mrzlim pivom. Resnica pa je, da kultura pomeni za kaj se podjetje zavzema, kako ravno z zaposlenimi in ostalimi partnerji. Podjetja, ki sledijo svoji viziji in na prvo mesto postavljajo delavce, so definitivno bolj uspešna. Zato vse več podjetij ugotavlja, da kultura ni samo zaželjena, ampak nujni sestavni del podjetja. Kako pridobiti in zadržati dober kader, kako ustvariti kulturo, kako vzpostaviti transparentno komunikacijo in nagrajevanje, pa sem se pogovarjala z Miho Breskvarjem in Vanjo Flis.

Spletno trgovino danes lahko odprete hitro. Pa jo znate voditi? Znate spremljate statistiko, konverzije, pisati prodajne tekste, skrbeti za stranke in razvozlati kaj si kupci zares želijo? Kaj pa programiranje in inženirski del trgovine? Kar nekaj dela, iznajdljivosti in spretnosti vas čaka če želite priti med najboljše in profitabilne trgovce. Z Matejem (Popolnapostava.com) in Žigo (gizzmo.si), ki spletno prodajo obvladata in imata za sabo že goro uspehov, sem se pogovarjala o njunih izkušnjah.

Zakaj rast ni nikoli zaključena zgodba? Kako in zakaj sta povezani uporabniška izkušnja in Growth hacking. Kako načrtujemo eksperimente in jih prioritiziramo? Kako testiramo in katera orodja so najbolj uporabna? Tudi o tem, da moramo začeti s problemom in ne wirefrejmi. O zgodbah iz sveta rastočih številk in pravilno postavljenih gumbov se vam v Tandemu javljam z Mašo Crnkovič in Majo Voje.

V današnji epizodi Tandema se bomo pogovarjali o vsebinskem marketingu, o tem zakaj dobre vsebine prodajo več, kaj moramo vedeti preden začnemo pisati, kako vsebine personaliziramo in kakšna orodja za to potrebujemo? Zanimalo me je tudi kako nastavimo kazalce uspešnosti in če dober glas še lažje seže do ljudi preko interneta? O grajenju besed se bom pogovarjala z Julijo in Iztokom.

Blockchain je nova faza v razvoju interneta. Nadgradnja interneta, ki nam je življenje že korenito spremenila še vedno pušča ogromno prostora za razvoj. Blockchain je za bitcoin to kar je internet za email. Zapisanih informacij ni več mogoče izbrisati. Ali to pomeni, da bo prišlo do več razkritij? Ali gre za popolno razgraditev obstoječe hierarhične sheme finančnega posredništva? Kako in zakaj nam blockchain in kripto žetoni spreminjajo življenje pa bom v Tandemu govorila z Andrejem Fodorjem in dr. Urbanom Sedlarjem.

Programska oprema se spreminja, strojna napreduje, pojavlja se vse večja fluktuacija med delavci. Vse več nas dela na daljavo. Potek dela je popolnoma drugačen, kot je bil samo 5 let nazaj. Spremembe se dogajajo kar čez noč. Kako v hektičnih časih lahko zagotovimo nemotene procese in jih obenem poskušamo iz dneva v dan optimizirati? Kje začeti? Kako začeti?

Začetno epizodo sem namenila meni zelo ljubi temi. Podatkom. Big data. Small data. Kopamo se v podatkih. Le malo ljudi pa se ukvarja z interpretacijo in pravilno implementacijo. Prevečkrat preskakujemo korake, s prodajo pa želimo doseči oblake. V današnji epizodi boste izvedeli kako podjetje postane data-driven, kako se lotimo raziskovanja trga, katere podatke lahko uporabimo za lead generation, ali res sami vemo največ o svojih uporabnikih. Če želite paket znanja, poslušajte naprej, ...