Nekatere stvari v življenju se ti včasih samo zgodijo. Recimo, da se ti uresniči otroška želja, za katero si mislil, da se ti nikoli ne bo.Omeniš v epizodi podkasta, da si nekoč sanjaril o vožnji s smetarskim tovornjakom, nato te nagovori gospa Jožica iz Komunalnega podjetja Vrhnika, potem pa se nekega dne zapelješ s Katjo (avtorico podkasta Rožnata dolina) nekoliko iz Ljubljane in doživiš prekrasno izkušnjo, ki je vsekakor več kot samo to, da nahraniš otroka v sebi – spoznaš namreč kreativne in nove sodelavce za en dan, iskrene ljudi, ki ti stvari povedo naravnost in brez olepševanja. Predvsem pa vse pride v paketu, ki te opomni, da se življenje dogaja med ljudmi, ne v glavi, teoriji ali samopromociji in nenehnem hitenju za tistim nekaj tam za vogalom, ki se vedno malce izmika. Dober »rijeliti ček« pred počitnicami.Sogovorniki:Janez Rožmanec, delovodjaBoris Pirc, voznik smetarskega vozilaAlen Ćosić, spremljevalec smetarskega vozilaDejan Ćosić, spremljevalec smetarskega vozila

Uporablja telefon iz leta 2000. Nasploh ga je tehnološka revolucija zaobšla oziroma se ji je namenoma, kolikor se le da, izognil. Najbrž nama tudi zato ni uspelo narediti selfija. Sašo Hribar pove tudi, da je njegova najljubša jed sendvič, pravi, da gre za popolno hrano. Govorila pa sva predvsem o ustvarjanju, likih, generacijskih razlikah in podobnostih, radiu, zelo malo ali nič pa o razmerah na RTV Slovenija, kjer Sašo ostaja tudi (programski) svetnik.

Pogovor se začne z opravičilom. Salome dela v kuhinji japonske restavracije, zaradi zmešnjave s terminom snemanja pa je na delo nekoliko zamudila. Ko danes srečuje ljudi po Sloveniji, jo sprejemajo z odobravanjem. Ni pa bilo vedno tako, pravi in opozarja, da se večina transljudi danes srečuje s številnimi ovirami. Nanjo se tako po nasvete obračajo tudi številni starši. V aktualni epizodi o selitvi v Slovenijo, spoprijemanju z nestrpnostjo, žalitvami in nasiljem, o samomorilnih mislih, tudi o sprejemanju drugačnosti, prostem času.

Krilaticam o enakih možnostih in enaki obravnavi ne bo verjela, dokler se ne bomo znali poistovetiti z drugimi in drugačnimi. Faila Pašić, polna življenjskih izkušenj in empatije, v aktualni epizodi tudi o neskončnem seznamu težav sodobnega sveta, poti v popotresno Turčijo in Sirijo, vzgoji, neenakopravnosti, medkulturnem dialogu, tudi o rešitvah. Faila je sicer humanitarka, direktorica človekoljubnega dobrodelnega društva UP in nasploh družbenopolitično aktivna državljanka.Zapiski: Dnevniški zapis za Večer

Trije višaji, ki v koraku s kadenco v basovskem ključu skačejo čez notno črtovje in celo čez rob glasbene beležke. Za ta zvok ni ovir. Boštjan Gombač je glasbeni virtuoz. To pa ni dovolj, da bi neukega naučil žvižganja, kar lahko slišite v tej epizodi Špilferderberja. Predvsem pa o še neuresničenem nakupu instrumenta, izkušnji tujine, mentorjih in glasbi z najrazličnejših gledišč.

V radijskem studiu se je med snemanjem znašla okenska polica. Pojasnilo najdete v novi epizodi, po večini pa lahko slišite smeh in debato o ustvarjalnem procesu, kondiciji, televiziji, dopustu …Jure Karas je sicer še vedno gost koncertnih odrov, največ pa dela v ozadju. Je režiser in scenarist, piše za televizijo in gledališče.

Sogovornica ne potrebuje veliko vprašanj. Nekaj iztočnic in odgovori napolnijo ves studio. Več kot ura debate. Mimogrede: slišite lahko vikanje, česar v tem podkastu niste vajeni, a to na razpoloženje nikakor ne vpliva. Antropologinja Vesna Vuk Godina pojasni, zakaj z vikanjem vztraja. Predvsem pa se razgovori o kapitalizmu, podnebnih spremembah, šolstvu, Slovencih, politiki, zgodovini …

Delovanje družbe ga je od nekdaj zanimalo, predvsem to, kako so skupine strukturirane, po kakšnih pravilih delujejo, kateri miti, zapovedi, ideologije jih usmerjajo. Miha Šalehar pravi, da ko se človek sprašuje o lastnih vzgibih – zakaj razmišlja tako in ne drugače, zakaj se mu zdi tuje mnenje neumno, lastno pa neskončno bolj pametno –, ko gre zelo iskreno po tej poti, včasih naleti na osupljiva spoznanja. "V resnici moraš najprej videti, da si gol ti, preden obtožiš cesarja, da je gol." Juriju Drevenšku pove tudi, da piše novo knjigo, obenem namigne, da snuje podkast.

Je človek, za katerega se zdi, da razmišlja v slogu: "Vseeno mi je, kaj si ti misliš, jaz bom poskusil in se zabaval." Lado Bizovičar se je na napakah učil, ni pa prepričan, da se je tudi česa naučil. Večkrat bi moral biti tiho, pravi, ne povedati vsakomur, kaj si misli o njem. V nekem trenutku si je tudi priznal, da ne bo nikoli obmiroval. Ljudje, ki jih najbolj ceni, so stari več kot 80 let, še vedno niso pri miru in še naprej iščejo užitke.

Novinarka, ki se ne pusti prestrašiti, se ne umakne ob prvem pritisku in se ne ozira, kam piha veter enoumja. Eugenija Carl z Jurijem o ozadju novinarskega dela, temeljnih vrednotah, stiskah preštevilnih posameznikov, ki se nanjo obračajo ves čas, o spoprijemanju s sovražnimi komentarji, odnosu do avtoritet, tudi o trenutkih, ko bi skoraj ali najraje odnehala.