Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze. Poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer se bo borila za nov mandat v državnem zboru na Dunaju. Politika je, pravi, tek na dolge proge. Skupno zastopstvo koroških Slovencev pa je neuresničena želja Karla Smolleja, nekdanjega zveznega poslanca in manjšinskega politika, ki je bil za svoje delo zdaj nagrajen še s Tischlerjevo nagrado. Porabski Slovenci želijo še spodbuditi svoj gospodarski razvoj in pri tem računajo tudi na skupni slovensko - madžarski sklad, kjer pa se zdaj zatika. O pričakovanjih več Karel Holec, predsednik državne slovenske samouprave.  

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih? O tem državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, in Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Z direktorjem Razvojne agencije Slovenska krajina Tomažem Kovačem se pogovarjamo o gospodarskem razvoju Porabja. Gostimo učiteljico slovenskega pouka na Hrvaškem Romano Turkušić Škrab, ki je v reški Bazovici prevzela poučevanje najmlajših, in se ustavimo v Šentjakobu v Rožu, kjer so se s koncertom »Ano štimo sem jes slišov« poklonili Lajku Milisavljeviču, etnomuzikologu, zborovodju in avtorju številnih priredb slovenskih, koroških in pesmi drugih narodov.   Foto (STA/Tamino Petelinšek): Prva letna konferenca zamejske gospodarske koordinacije v Planici  

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman optimistično zre v letošnje leto, saj so lani veliko naredili tako na področju šolstva kot pri gospodarskem povezovanju. Drugače je pri političnem sodelovanju, kar v volilnem letu ni najbolj spodbudno. Zanima nas, kaj se dogaja s skupnim slovensko madžarskim skladom za razvoj obmejnega, narodnostno mešanega območja. Gostimo Evo Lazar, dobitnico madžarske Nagrade za narodnosti, dologoletne predsednice odbora za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi, in se odpravimo v Dolino pri Trstu, kjer že 145 let deluje društvo Valentin Vodnik. Eden ključnih izzivov društva je digitalizacija bogatega arhivskega gradiva. Del ga je razstavljenega do konca meseca.    Foto(Radio Koper): Razstava ob 145-letnici kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss si želi, da bi zaživel skupni sklad obeh držav. Na avstrijskem Koroškem bodo mladi lahko vnovič sodelovali na natečaju pisanja v slovenskem jeziku. Kakšne so teme 14. Pisane promladi, pojasnjuje Jasna Černjak iz Volbakove ustanove, ki skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama pripravlja natečaj? O začetkih delovanja Krščanske kulturne zveze, ustanovljene konec leta 1953, pa pripoveduje eden od podpredsednikov zveze in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.   Foto(Novice.at): 70. slovenski ples SPZ iz Celovca

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo. Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier. Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!   Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec. Praznovanje 70-letnice delovanja društva, ki ni bilo vedno enostavno, so sklenili s koncertom v Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve. Poleg sester Hartmann in zasedbe Jasa so nastopili še Tonč Feinig, duo Helena in Tomaž ter tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple s pevko Darjo Čertov. Prisluhnite jim!   Foto (Novice.at): ključni za delovajne SKD Celovec (z leve: Marica Hartmann, Katarina Hartmann, nekdanji predsednik Tomo Millonig, Simona Hartmann in predsednica Natalija Hartmann)

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom. Učenju slovenščine je namenjen tudi podkast Radia Agora Mejašinji/Grenzgängerinnen, ki ga predstavljamo. S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim na natečaju Porabske litere so rojaki v Porabju praznovali 25-letnico Slovenskega doma in generalnega konzulata. Ustavimo pa se tudi v Celovcu, kjer se je s koncertom sklenilo praznovanje 70-letnice tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, in v ljubljanskem Cankarjevem na poetični predstavitvi Slovencev iz Italije.   Foto (Mateja Železnikar): novinarska konferenca OKS o zamejskem športu (z leve Ivan Peterlin, Franjo Bobinac, Miran Kos in Marijan Velik)  

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann, vse skozi tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec, predstavi sedem desetletij delovanja društva. Zanima nas, kaj prinaša najnovejša številka literarne revije Rastje, ogledalo koroške slovenske pisne ustvarjalnosti. Pisatelj, pesnik in publicist Marij Čuk spregovori o obeleževanju velikega umetniškega potenciala Slovencev v Italiji, ki ga pod naslovom Zvok, beseda, pesem pripravlja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Novi predsednik hrvaškega sveta za nacionalne manjšine Tibor Varga pa pojasnjuje, kakšne spremembe načrtuje pri delovanju tega za narodne skupnosti pomembnega organa. Foto (Silva Eöry): miklavževanje v Monoštru

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje. Na avstrijskem Koroškem, kjer imajo podobne težave, si bodo pomagali s čezmejnim projektom Lingua /Jezik in z gostovanjem vzgojiteljev iz Slovenije. Pri krepitvi znanja jezika ima pomembno vlogo tudi pesem. O Dečlah Danice, najboljšem ženskem zboru dežele Koroške, pripoveduje Barbara Mistlbauer, Tonč Feinig pa o svojem najnovejšem albumu Songs from home – Pesmi domovine, pri katerem se mu pridruži kar 19 mednarodno uveljavljenih glasbenikov iz Slovenije in Avstrije. Slovencem na Madžarskem se je obrestoval zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, sprejet pred tremi desetletji. Kaj jim je prinesel?   Foto (Novice.at): Dečle Danice - najboljši ženski zbor dežele Koroške 2023 

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja. Da je treba iskati središče prav na obrobju, verjame Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas. Da tako imenovano obrobje ponuja veliko zanimivih motivov, pa so v Porabju spoznavali udeleženci mednarodne likovne kolonije. Razstava del je zdaj na ogled v Slovenskem domu Lipa v Monoštru.   Foto(Silva Eöry): razstava del 22. mednarodne likovne kolonije v Monoštru

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev? Ob slovenskem knjižnem sejmu se z urednikom celovške Mohorjeve Hanzijem Filipičem pogovarjamo o pomenu tovrstnih dogodkov. Predstavimo najnovejše delo tržaške slovenske pisateljice Eveline Umek, v katerem se vrača v svoja najzgodnejša leta, v čase strahu in molka med drugo svetovno vojno, v čas teme. K pisanju jo je spodbudil napad na Ukrajino in želi si, da bi bilo tudi v današnjih časih več svetlobe in manj teme. Potegnemo črto pod letošnja druženja mladih rojakov, članov mreže MAJ, naša gostja pa je tudi nova slovenska generalna konzulka v Monoštru Dubravka Šekoranja.   Foto(Tatjana Rojc):srečanje slo.premiera Roberta Goloba z delegacijo in predsednika it.senata Ignazia La Russe 

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni? Ustavimo se v italijanskem senatu v Rimu, kjer je ob podelitvi literarne nagrade beneški rojakinji Andreini Trusgnach zazvenela slovenska beseda. Čestitamo mešanemu pevskemu zboru Podjuna iz Pliberka, zboru leta na avstrijskem Koroškem, in mešanemu pevskemu zboru Avgust Pavel z Gornjega Senika, ki praznuje 85-letnico delovanja. Uživamo pa tudi v pestrem jesenskem programu Slovenskega doma Bazovica z Reke.   Foto (Novice.at): najboljši mešani pevski zbor leta dežele Koroške - Podjuna iz Pliberka

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan. Leta 1923 je bil v avstrijski prestolnici ustanovljen Klub slovenskih koroških akademikov na Dunaju, danes Klub slovenskih študentov in študentk. Bil je pomemben spodbujevalec boja za narodne pravice koroških Slovencev, marsikdaj pobudnik zanje. Kako pa je danes? Gostimo doktorico Katarino Hirnök Munda, ki ostaja tesno povezana z rodnim Porabjem prek raziskav na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja. Narodne skupnosti se spreminjajo, zato jih je treba stalno raziskovati, pravi. Ustavimo pa se tudi na Vrhu Svetega Mihaela, kjer družina Devetak v svoji Lokandi uspešno povezuje 150-letno tradicijo s sodobnimi kulinaričnimi trendi.   Foto (Reichman/Novice.at): 100 let Kluba slovenskih študentov in študentk Dunaj (KSŠŠD)

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere? O študiju v Sloveniji pripoveduje goriški rojak Luka Paljk. V Monoštru prisluhnemo Pozdravu jeseni, koncertu domačih pevskih zborov in gostov iz Slovenije. V Zagrebu pa se z Alojzom Kramarjem in Ilinko Todorovski pogovarjamo o slovenskih taboriščnikih v Jasenovcu. Knjiga imen in obrazov je podnaslov dela, ki sta ga pripravljala več let, in v katerem je predstavljenih več kot 400 slovenskih žrtev tega ustaškega taborišča.   Foto (USZS): Nagrajenci z ministrom Arčonom (skrajno desno) in predsednikom DS Lotričem (skrajno levo)

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.

Novo šolsko leto se je začelo v vseh sosednjih državah in zanima nas, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Bili smo na celovški premieri gledališke predstave Viktor Polnori Teatra Rampa. Z njo se odpira iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v Celovcu. Predsednik Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe.

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej. Kako pomembni so mladi, se zavedajo tudi v Porabju. To je zlata nit našega delovanja, pravi Andrea Kovacs, ki bo še naprej vodila Zvezo Slovencev na Madžarskem. Kako pa je z mladimi pri tedniku Novice? Tudi o tem v pogovoru z glavnim urednikom Sebastjanom Trampuschem in novinarji osrednjega tednika koroških Slovencev, ki praznuje 20-letnico izhajanja. Foto(FotoDamj@n/Primorski dnevnik): Lipko Zveze slovenskih športnih društev v Italiji na obisku pri otrocih v Nabrežini

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba. V Porabju se bodo v novem šolskem letu morali soočiti s kadrovski izzivi, opozarja Valentina Novak, višja svetovalka za narodnostno šolstvo. Rojaki na Hrvaškem pripravljajo osnutek učnega programa za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Da so nujne spremembe v gledališču, pa je prepričan dobitnik nagrade Tantadruj za življenjsko delo Adrijan Rustja, igralec in režiser, ki je pomembno sooblikoval gledališko življenje Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.   Foto(Peter Krivograd): JAMZi bo zastopala deželo Koroško na državnem zborovskem tekmovanju 

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser zagotavlja, da so spremembe zgolj na papirju. Predsednik strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz pa ugotavlja, da bosta ti uri resnično manjkali. Kaj je bil razlog za spremembe in kako zdaj naprej? Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pojasnjuje dosežke EZTS Gorica - čezmejnega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, zdaj usmerjenega predvsem v EPK 2025. Čestitamo monoštrskemu komornemu zboru za priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungaria  - najvišje madžarsko priznanje na področju manjšinske kulture. Na Reki si ogledamo nastop folklorne skupine slovenskega društva Bazovica in se pridružimo štajerskim učencem z obeh stani meje, ki so spoznavali, kakšno je bilo življenje brez elektrike. Nepredstavljivo, pravijo.   Foto (Marjana Mirković): članica folklorne skupine KPD Bazovica z Reke Slavica Vuković Bačić

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Kaj je obema manjšinama prinesel omenjeni sporazum? Avstrijska srednja šola Arnež in osnovna šola Rudolfa Maistra iz Šentilja sodelujeta že 30 let, 20 let pa učenci obeh šol skupaj odhajajo na jezikovne tečaje ter dokazujejo, kako pomembno je sodelovanje. Koroški Slovenci še vedno čakajo na posodobitev avstrijskega zakona o narodnih skupnostih. Politolog dr. Karel Hren pa je prepričan, da bi morala narodna skupnost iskati bolj inovativne pristope pri zagotavljanju svojih pravic. Ustavimo se v Narodnem domu pri Svetem Ivanu, kjer nastaja večnamensko središče Slovencev v Italiji. V Zagrebu pa preverjamo, kako zdaj tam poteka pouk slovenskega jezika po modelu C.   Foto (Silva Eöry): Predsednika parlamentov Slovenije in Madžarske skupaj s predstavniki obeh manjšin

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu. Nekatere najnovejše rešitve so korak nazaj, ugotavlja sogovornik, dejaven tudi pri negovanju kulture spominjanja. Podrobneje tudi o projektu DARLA – Erinnerungslandschaft.at. Gre za spletno platformo, na kateri je opisanih 323 spominskih obeležij žrtev nacizma na avstrijskem Koroškem in zemljevid vseh teh obeležij. Čezmejni Interreg projekti so priložnost tudi za Slovence v Italiji. Pri težavah s pomanjkanjem usposobljenih kadrov pa jim od začetka leta pomaga projektna pisarna. Zakaj med Slovenci na Hrvaškem ni zanimanja za sodelovanje na manjšinskih volitvah, se pogovarjamo z Vasjo Simoničem, ki je v zadnjih dveh mandatih vodil svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. Prekmurka Barbara Horvat, učiteljica-asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku pa spregovori o izzivih pri učenju porabskih šolarjev in magistrski nalogi, povezani prav s poukom slovenščine v Porabju.   Foto(Novice.at): 120 let delovanja SKD Globasnica - za podmladek se ni bati

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki. Ali obstajajo dejanske možnosti za oblikovanje nekega skupnega organa? Ustavimo se v Železni Kapli, kjer so uradno odprli prenovljeno Hišo kulture. Predstavimo Gormerkansko knjigo, ki priča o močni zgodovinski prisotnosti slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem. V Dolini pri Trstu se pridružimo udeležencem Majence, tradicionalnega praznovanja pomladi in mladosti. Na Gornjem Seniku pa prisluhnemo Seniškim sinicam. Foto: Brez maja ni Majence

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije. Pod režisersko taktirko Marjana Štikarja je nastal multimedijski projekt, ki je obogaten s scenografijo, koreografijo in avtorsko glasbo navduševal občinstvo predvsem na avstrijskem Koroškem. Leta 2020 se je ženski pevski zbor Rož z multimedijskim projektom Shiva šiva predstavil tudi mariborskemu občinstvu in večji del takratnega koncerta lahko slišite v praznični oddaji.   Foto: Ženski pevski zbor Rož v Mariboru

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.Pred obiski v obeh prestolnicah se je najprej ustavila pri porabskih Slovencih in se nato sestala še s širokim krogom predstavnikov koroških Slovencev. Kaj so ji povedali in pokazali rojaki v Porabju? Kaj pričakujejo koroški Slovenci? Preverjamo, kako je s slovenskimi kandidatkami in kandidati za manjšinske volitve na Hrvaškem. Na Proseku pa med vajo zmotimo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo pol stoletja delovanja praznoval tudi v Ljubljani.   Foto (Silva Eöry) - sprejem predsednice države Nataše Pirc Musar s soprogom v Porabju

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej. Senatorka Tatjana Rojc je prepričana, da je za potrditev politične zastopanosti Slovencev ključna sloga. Manjšina se mora odločiti, kaj hoče, pravi. Potegnemo črto pod tokratne koroške kulturne dneve v Ljubljani. Ena od sklepnih prireditev je bila gledališka predstava Butalci, s katero se je v Mini teatru predstavil mladinski Teater Srce iz Dobrle vasi. Gostimo Mirjano Žagar, predano učiteljico slovenskega jezika v Gorskem kotarju, in porabsko rojakinjo Margito Korpič, dobitnico spominske plakete Avgusta Pavla.   Foto: Predstava Butalci teatra Srce iz Dobrle vasi 

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi. Letošnji koncert je Krščanska kulturna zveza naslovila Koroška poje 50 + 1. Lani je namreč minilo 50 let od prvega koncerta. Tudi letos so nastopili zbori in vokalne skupine iz vseh treh koroških slovenskih dolin, gostje iz Gorice in Ljubljane. Kako so se na reviji Koroška poje predstavili dekliška vokalna zasedba Mladi Akzent iz Ledinc, mešani pevski zbor Peca iz Globasnice, kvartet OisterniX iz Zahomca, vokalna skupina Lipa iz Velikovca, mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža, moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice in dekliški pevski zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane, lahko slišite v tokratni oddaji.   Foto: združeni zbori in skupine (Novice.at)

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih SlovencevV Furlaniji – Julijski krajini so potekale volitve v deželni svet in Slovenci imajo možnosti za mesto v njem. Pomembna je njihova volilna udeležba, pravi urednik informativnih programov na deželnem sedežu RAI v Trstu Marko Tavčar. Če bi ostali brez deželnega svetnika, bi bila to velika izguba za celotno slovensko narodno skupnost, je prepričan. Avstrijski Koroški bo tudi prihodnjih pet let vladala rdeče črna koalicija Socialdemokratske in Ljudske stranke. Kaj bo prinesla koroškim Slovencem, sprašujemo Marjana Sturma, nekdanjega dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih organizacij, in Daniela Wutti, profesorja na višji pedagoški šoli in univerzi Alpe Jadran v Celovcu. Zanima nas, kakšni so rezultati obiska ministra za Slovence v zamejstvu Mateja Arčona in ministra kohezijo Aleksandra Jevška na avstrijskem Koroškem. Posvetimo se pouku slovenskega jezika na Hrvaškem in Slovencem v Labinu. Pridružimo pa se tudi rojakom v Porabju, bogatejšim za 25-kilometrov dolg križev pot. Foto: Pobudnik za postavitev porabskega križevega pota Karel Holec (Silva Eöry)  

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici  Zveza Slovencev na Madžarskem je podpisala pogodbe s prijavljenimi na prvi razpis iz programa spodbujanja gospodarske osnove porabskih Slovencev. Kakšno je bilo zanimanje med podjetniki in kaj tak razpis pomeni tam živeči slovenski narodni skupnosti? Z učiteljico slovenščine na osnovni šoli v Matuljih Lidijo Mugoša Ivica se pogovarjamo o velikem zanimanju učencev in izzivih pred katerimi se je znašla, ko je stopila v razred z več kot 35 učenkami in učenci. Ob svetovnem dnevu gledališč se ustavimo v Kulturnem domu v Gorici. Njihov abonma komičnega gledališča KOMIGO praznuje 20-letnico. Kakšne načrte pa ima novoustanovljen Teater Rampa, prvo profesionalno gledališče koroških Slovencev? Vas zanima, kaj se dogaja v Pavlovi hiši v Potrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem? Prisluhnite oddaji!

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja. Potegnemo črto pod prvo tretjino tokratnih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, na katerih so koroški Slovenci predstavili delček svoje filmske, literarne in lutkovne ustvarjalnosti. Pridružimo se najmlajšim, ki so v reški Bazovici kreativno preživljali počitniške dni. Doktorici Sonja Novak Lukanović in Katalin Munda Hirnök z Inštituta za narodnostna vprašanja pa spregovorita o ugotovitvah raziskave o porabskih štipendistih, nosilcih razvoja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.

Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?

Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.

Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite! Na fotografiji: predsednik ZSO Manuel Jug in podpredsednica Ana Blatnik, deželna svetnica

Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.

Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo? Foto: Novoimenovana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar v Kulturnem domu v Trstu s predstavniki Slovencev v Italiji/Primorski dnevnik

Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.

Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar. Brez dejavnega delovanja v politiki ni naše prihodnosti, je prepričana tržaška Slovenka Tatjana Rojc, kandidatka Demokratske stranke za senatorko v italijanskem parlamentu. Da je za narodno skupnost pomembno politično delovanje, se morajo zavedati tudi Slovenci na Hrvaškem. Skoraj 350 se jih je zbralo na 18. Vseslovenskem srečanju. Več kot 140.000 obiskovalcev si je ogledalo tradicionalni Pliberški jormak. Mladi koroški slovenski gledališčniki in lutkarji so se vnovič zbrali v Ankaranu in pripravljali nove predstave. V Sakalovcih pa je domača folklorna skupina praznovala pomemben jubilej - četrt stoletja delovanja.   foto: 18. Vseslovensko srečanja rojakov na Hrvaškem v gozdnem parku Golubinjak pri Delnicah

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar. Dolgoletna odgovorna in glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič se bo upokojila, vendar to ne pomeni, da ne bo ostala dejavna. Vnovič se bo, napoveduje, približala ljudem. Od študentskih let naprej si prizadeva za razvoj slovenskega jezika ter sooblikuje narodnostno in kulturno podobo Porabja. Kaj vse načrtuje po upokojitvi? Tudi o tem v pogovoru s Silvo Eöry

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati Slavko Malnar je neutruden zbiralec in zapisovalec življenja na Čabranskem; od krajevne zgodovine in geografije do govora in običajev. Njegov književni opus obsega več kot 20 del, med njimi so tudi avtobiografska. Kot petletnega otroka so ga odpeljali najprej v taborišče na Rabu in nato v Gonars. Otroštvo, za katerega bi bilo bolje, da ga ne bi bilo, se spominja danes. V spomin in opomin zdajšnjim generacijam je življenje v taboriščih in trpljenje po vrnitvi domov pretresljivo opisal v knjigi Izgubljeno otroštvo. Hrvaška bi se morala zavedati in bolje negovati spomin na dogodke med 2. svetovno vojno, je prepričan Slavko Malnar, ki v zadnjih dveh desetletjih plodovito soustvarja kulturno življenje v Gorskem kotarju. O tragičnem otroštvu, raziskovanju, negovanju spomina in Slovencih v Gorskem kotarju se je z njim v idilični rodni vasici Ravnice pogovarjala Marjana Mirković.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb Tržaška Slovenka Andrejka Možina je z glasbo tesno povezana od najzgodnejših let. Hči pianistke in znanega glasbenika, skladatelja, kantavtorja in kitarista Tullia Možine raziskuje glasbo v najširšem smislu, saj nima meja, pravi. To velja tudi za njeno sodelovanje z različnimi glasbenicami in glasbeniki z obeh strani meje. Skladateljica, violončelistka, jazz pevka in profesorica glasbe je tesno povezana s slovensko besedo tudi prek uglasbene poezije. O glasbi, ki je njeno življenje, ljubeznih, sodelovanju z gledališčem, poučevanju in številnih projektih, ki se vseskozi rojevajo, podrobneje v tokratni oddaji.   Foto: Andrejka Možina pod romarsko cerkvijo na Taboru (Repentabor) 

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet Pred štirimi desetletji je znani koroški slovenski slikar Valentin Oman dal pobudo za srečevanja umetnikov iz prostora Alpe Jadran. Za druženje idealen kraj je bila Goršetova galerija v Svečah in v SPD Kočna so se lotili projekta. Da so bili uspešni, dokazuje več kot 270 umetnic in umetnikov, ki so sodelovali na slikarskem tednu, je ponosna organizatorka in predsednica društva Alenka Weber. Letos v Svečah ustvarja 7 umetnic iz Avstrije, Slovenije, Italije in Ukrajine, med njimi tudi slikarka Ejti Štih, pesnica in fotografinja Verena Gotthardt ter arhitekta iz Benečije Elena Ruckli. Foto: slikarka Ejti Štih v galeriji Gorše 

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.Spodbuda za okolju prijaznejše življenje, dialog in sodelovanje, spoštovanje in povezovanje Porabski dan, ki povezuje Slovence na Madžarskem, so tokrat pripravili na Verici in ob tem slovesno odprli »Ižo s pečjauv«. Pri rojakih na avstrijskem Štajerskem preverjamo, kako je bilo na 5. Štajerskem dnevu branja. S koroškim slovenskim okoljevarstvenikom Štefanom Merkačem obiščemo Njivo Zemljanov, ki med drugim spodbuja k okolju prijaznejši pridelavi hrane. Predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi pripoveduje o razcvetu kulturnega dogajanja v Furlaniji – Julijski krajini in poletnih programih za otroke. Pridružimo pa se tudi udeležencem Goranske kiparske delavnice v Lokvah v Primorsko - goranski županiji.

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške. Poklon Borisu Pahorju v Narodnem domu, katerega požig je opazoval in vrnitve se veselil, Obmejne pesmi in Veter v grapah Korotana, povezana Prekmurje in Porabje, življenje Slovencev na vzhodu HrvaškeSpominjamo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se končujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake na vzhodu Hrvaške.

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture. Poslovil se je Boris Pahor, SKGZ in SGZ v nov mandat z dosedanjo predsednico in predsednikom, Matej Arčon brez težav prek prvega sita, 12. Pisana promlad in vloga porabskega narečja Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj od njega pričakujejo na Slovenski gospodarski zvezi (SGZ) v Celovcu, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju pa razmišlja Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.Bliža se Europeada 2022, iskanje podpore nove vlade za (še) neuresničene ideje in že začete projekte, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem za krepitev medgeneracijskega dialoga, malo drugačen pogled mladih na PorabjeNa avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo prireditve, ki poteka z geslom Skupaj enkratni, je prevzel predsednik Uefe Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Z redom za zasluge odlikovani Karel Smolle od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji - Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.  

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice. Nova vlada in pričakovanja Slovencev iz sosednjih držav, 7. člen in neuresničene obljube, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem - 30 let delovanja in povezovanja, likovna kolonija v Monoštru,Preme in prelomljene vrstice Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč. Sodelovanje in povezovanje mladih je pomembno za prihodnost slovenske narodne skupnosti v sosednjih državahSenjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Letošnji 34. festival je bil še posebej slovesen. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža M.A.J. – Mreža (mladi) Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično-izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.Lojze Wieser in Hanzi Filipič o koroških slovenskih založbah, Andreja Duhovnik Antoni o izzivih slovenskega šolstva v Italiji, Attila Bartakovič o izzivih Radia Monošter, Jasmina Dlačić pa o izzivih reške BazoviceJezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič pripoveduje o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma. 1942 – pregon – 2022, krepitev sodelovanja porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, otroški smeh in praznično med planinci v reški Bazovici, 'Pingulauenca ki jo nie blo' in druge pesmi Andreine TrusgnachKoroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne bi ponovilo. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.Šestdeset let Kulturnega centra Lojze Bratuž in 50 let Koroška poje, kako so na parlamentarnih volitvah na Madžarskem glasovali porabski Slovenci, Antonio Banchig in Benečija danes Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico zaznamovala z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.Poklon Janku Messnerju in drugi dogodki na Koroških kulturnih dnevih v LJ, Slovenci v Porabju in nova stara madžarska vlada, odpiranje meje z obmejnimi pesmimi, živahna zgodovina Rezije, veselo druženje v Pulju Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce. Bodo mladi bralci odšli iz Narodnega doma Trst, prišla je Miša iz galaksije Č. R. K., v Gradcu učenje slovenščine od vrtca do univerze, Slovenci na Hrvaškem in ukrepi za zajezitev virusa, 18. seja mešane komisijeNarodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Duhove pa buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na 18. zasedanju medvladne mešane slovensko-madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.Let v Rim, ki spodbudi k premisleku, nagrajene Marina Cernetig, Lučka Peterlin in Irena Fasching, 40 let projekta Odprta meja, Slovenski glasbeniki na Hrvaškem – biografski leksikon Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Kaj pa se obeta v Pliberku? Z gledališčem sta tesno povezani Marina Cernetig iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več. Ponosen je na novi biografski leksikon Slovenski glasbeniki na Hrvaškem, ki sta ga pripravili dr. Marija Riman in dr. Barbara Riman.

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.Poezija za mir, Franka Žgavec o 60-letnici Kulturnega centra Lojze Bratuž, pravljični večer v Sakalovcih, mladi kitarist Natko Štiglić o Ljubljani in RekiTudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.Feliks Wieser o posledicah vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji za avstrijsko gospodarstvo, Jera Jagodic o programih SGZ za mlade, kako bodo zvonili dolinski zvonovi, pustovanje v Porabju, slikanje v reški BazoviciAvstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe–Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.Zlati in srebrni red za zasluge predstavnikom Slovencev v Italiji ter tržaškemu županu, prvo srečanje slovenskih zamejskih parlamentark, pomemben regionalni sklad Prekmurje–Porabje, Forum Slovenicum v Celovcu"Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje," je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum, slovenski dijaški dom.

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.Ohranitev in razvoj slovenskega jezika sta ključna za obstoj narodne skupnosti v sosednjih državah, pomembna pa je tudi kultura spominjanjaOb mednarodnem dnevu maternega jezika nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini. So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika reški gimnaziji na Sušaku Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Dr. Daniel Wutti predstavlja poskusni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe–Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh. Prešernov dan za Slovence v sosednjih državah priložnost za poklon svojim literatom in njihovemu ustvarjalnemu opusuKulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato prireditve potekajo ves februar. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini so osrednjo slovesnost pripravili v Gorici. "Čutim te kakor veter" je Združenje staršev Romjan naslovilo glasbeno srečanje s poezijo Srečka Kosovela. Koroški Slovenci so se z virtualno proslavo "Zakaj bi jaz ne pela" poklonili pesnici Milki Hartman, rojeni pred 120 leti, umrli leta 1997.  V Zagrebu so se tam živeči Slovenci prvič zbrali ob doprsnem kipu Franceta Prešerna v Aleji pesnikov v parku Bundek. V Monoštru pa so na proslavi z naslovom Črepinje srca zbranol občinstvo spomnili na bogato lončarsko tradicijo. Po vzoru skupnega slovenskega kulturnega prostora naj bi v prihodnjih letih nastal tudi skupen gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica Helena Jaklitsch upa, da jo bo vlada sprejela v mesecu ali dveh. Prisluhnite!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.Dvojezični pozdrav nezaželen v tržaškem mestnem svetu, Tischlerjeva nagrada za srčno predanost slovenski kulturi, študij v Sloveniji je lahko zelo lepa izkušnja, ki bi jo moralo izkusiti več mladih iz Porabja Slovenščina v tržaškem mestnem svetu ni zaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Letošnji Tischlerjev nagrajenec Nužej Tolmaier ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Študij v Sloveniji je lepa izkušnja, ugotavlja mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej. Bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se z zadovoljstvom spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. S soprogom pa sta dejavna tudi v Slovenskem domu Bazovica. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka. Prisluhnite.

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!Vpliv pandemije na šolstvo Slovencev v Italiji in Avstriji, Meje sneženja Marka Sosiča, 20-let planinske skupine reške Bazovice, tiskane knjige v slovenskem jeziku Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk na dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? O tem se pogovaramo z vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške Sabino Sandrieser pojasnjuje, da gre v Avstriji razred v pednevno karanteno, če sta v njem dva okužena učenca. Podobno je tudi v Italiji. Kot pravi podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin, po dveh okuženih v karanteno za 10 dni napotijo celoten razred. Za skupine v vrtcu je dovolj že en okužen otrok. Kaj pa jim trenutno povzroča največ težav? S predstavo Meje sneženja se je Slovensko stalno gledališče v Trstu poklonilo Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke obeležuje 20-letnico delovanja. Načrtov za praznovanje ne manjka, pravi vodja Darko Mohar. V Monoštru si ogledamo razstavo o tiskarni, ki je že v 19. stoletju tiskala tudi knjige v slovenskem jeziku. Prisluhnite!

Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič. Olga Voglauer o delu avstrijskega državnega zbora in letošnjih izzivih, Pisana promlad na kvadrat, Milan Pahor o spomeniku bazoviškim junakom, Bojan Grlica o karikaturah, ki jih riše življenje, daljša TV-oddaja RojakiCepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. 12. Pisana promlad bo na kvadrat. Kakšne novosti letos prinaša natečaj pisanja v slovenskem jeziku, ki ga pripravlja Volbankova ustanova skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama koroških Slovencev? Furlanija - Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, pravi urednik Dušan Tomažič. Prisluhnite.

Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.Za opredelitev na popisu so pomembni dobra kampanja in jasna navodila, 110 let Danice iz Šentprimoža, Knjiga za pokušino, novi podkast Založništva tržaškega tiska, in drugi projekti Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred desetimi leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu, predsednik društva Samo Wakounig je zaradi dobrih odzivov zadovoljen. Knjiga v pokušino je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost. Prisluhnite!  

Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.Kaj pričakujejo in si želijo Slovenci v sosednjih državah: od šolstva, gospodarstva do politike matične države in parlamentarnega zastopstvaMed najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca do univerze. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije Zveze slovenskih društev Barbara Riman pa si želi tudi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem preostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden od pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, zadovoljna zaradi vračanja in oživljanja stavb, ki imajo za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini poseben pomen. Med te sodi tudi Trgovski dom v Gorici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss se bo na parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Delo še ni dokončano, energije pa ima še vedno dovolj, pravi. Suzana Weitlaner, predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja, pa si med drugim želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Zakaj? Razlog je, seveda, jezik. Prisluhnite.

Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika. Je naša življenjska moč, je naše veselje, radost in žalost, je naše otroštvo in naša starost in naši besedi nikoli izpeta pripadnost*Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika. Prisluhnite! *iz pesmi Anite Hudl "Tam sem doma"

Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica. SDGZ medalja za zasluge, učenje slovenščine in društveno dogajanje v Kanalski dolini, 15. Rastje in literarna ustvarjalnost Slovencev v Avstriji, 25-letnica delovanja porabskih upokojencev, fotografska razstava 3 ŽoržiUtrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeritvi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Česa pa si želi nova predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Amina Majetič, pesnica, glasbenica in profesorica? Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Znani reški fotograf Istog Duško Žorž pa pripoveduje o očetu Bogomiru, prav tako poklicnem fotografu, sinu Mirku, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij z naslovom "3 Žorža" in delovanju v društvu Bazovica. Prisluhnite! Fotograf Istog Duško Žorž - FreskaFoto: Marjana Mirković Fotograf Mirko ŽoržFoto: Marjana Mirković Fotograf Mirko ŽoržFoto: Marjana Mirković

Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!Peterica ustreljenih openskih junakov si zasluži spomenik, stalna konferenca vodij sosvetov ali kdo naj zastopa koroške Slovence, Tišina za oči in porabska Etična hišaV Furlaniji - Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rodoljubov, obsojenih na smrt na drugem tržaškem procesu in ustreljenih 15. 12. 1941 na strelišču na Opčinah pri Trstu. Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, da bi zagotovili kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb zaznamovali svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi, Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!

Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti. Ddr. Marian Wakounig o avstrijski pomoči gospodarstvu, davkih, dohodnini..., živahno v Rimu in Kanalski dolini, slovesno pri Slovencih v Splitu, z dokumentarnim filmom do večje prepoznavnosti porabskih Slovencev Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ob vnovični zaustavitvi javnega življenja so reaktivirali sistem pomoči za podjetja in posameznike. "Menimo, da lahko učinkovito pomagaš samo, če hitro pomagaš." Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30. obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti. Prisluhnite!

Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije. Igor Komel o 40-letnici Kulturnega doma Gorica, Jokej Logar o 40-letnici okteta Suha, še en spletni knjižni sejem, dejavna porabska Slovenka Vera Gašpar in Eduard Hemar, neutrudni raziskovalec zgodovine športa Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja sklenil praznovanja ob 40-letnici delovanja. O pomenu ustanove, graditvi mostov in ne zidov razmišlja tudi ravnatelj Igor Komel. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob jubileju so izdali knjigo z naslovom Kam še, kam? To sprašujemo tudi Jokeja Logarja, ki je tako kot peterica pevskih kolegov z oktetom vse od začetka. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika, in Martina Kafol ter Alina Carli, urednici Založništva tržaškega tiska, se strinjajo, da to ni sejem, kakršnega bi si želeli.  Za bralce je stik s knjigo nujen, so prepričane urednice, ki pa so z letošnjo knjižno bero zadovoljne. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine – priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije, ki, kot pravi sam, predstavlja vrhunec njegovega dela. Prisluhnite!

Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.O pravici do večje zaščite prosekarja, mladih aktivnih Barkovljanih, 10-letnici pouka slovenskega jezika na varaždinski gimnaziji, poklonu Gabriela Lipuša Josipu Ipavcu in 20. likovni koloniji v MonoštruAli si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka. Prisluhnite!

Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.3. deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v FJK, volilni uspeh Skupnosti južnokoroških kmetov, 10-letnica Voxon akademije, MAJ v Porabju in poučevanje z lutkami Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Dežela Furlanija - Julijska krajina(FJK) ima mačehovski odnos narodnih majšin in naredi premalo za prepoznavnost slovenskega jezika in slovenske narodne skupnosti, opozarjajo strokovnjaki Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, ki so pripravili tudi posebno strategijo za razvoj deželne jezikovne politike za slovenski jezik. Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. Zadovoljen pa je tudi Danilo Katz, vodja skupine Voxon in ustanovitelj Voxon akademije, ki letos praznuje 10-letnico delovanje. Zanimanje mladih pevk in pevcev je največje doslej, pravi. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo. Prisluhnite!

Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.Tatjana Feinig o dvojezičnih krajevnih tablah, Ivan Peterlin in Igor Tomasetig o dejavnostih ZSŠDI, Valentina Novak o spremembah učnih načrtov v Porabju, Magdalena Lupi Alvir o festivalu lutkovnih gledališč na RekiSpremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko v Porabju znanje slovenskega jezika izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč. Prisluhnite!

Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji. Skrb zbujajoče razmere v tržaškem mestnem svetu, prešerno v Zagrebu, previdni in pozorni pri reorganizaciji okrajnih sodišč na avstrijskem Koroškem, podjetno na slovenski vzorčni kmetiji v PorabjuKaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Velčino imajo namreč Bratje Italije, med katerimi so tudi javno opredeljeni fašisti. "Morali bomo biti zelo pozorni," pravi svetnica Valentina Repini. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam poskrbel, da je sodišče v Železni Kapli dobilo napis v slovenskem jeziku. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na Slovenski vzorčni kmetiji. Prisluhnite! Če kruh delaš sam, veš, kaj vsebujeFoto: Silva Eöry Šandor Labritz - eden redkih kmetovalcev v PorabjuFoto: Silva Eöry Peka kruha v krušni peči Foto: Silva Eöry

Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.Od kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev, srečanja MAJa na Reki, s Franko Žgavec v Gorici do gastronomske delavnice v PorabjuUstvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, kjer potekajo 19. koroški kulturni dnevi. Od razstave "Sledovi" slikarja in kiparja Alberta Mesnerja, predstavitev novih literarnih del, koncerta v Cankarjevem domu do BiOlimpijskih iger lutkovne skupine Srce iz Doberle vasi. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja lahko ujamete v tokratni oddaji. Pridružimo se mladim, ki so se pod okriljem mreže MAJ družili na Reki. Gostimo predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, zborovodkinjo in glasbeno pedagoginjo, znano tudi zunaj domačega goriškega kulturnega prostora. Na porabski domačiji v Andovcih pa skupaj z udeleženci gastronomske delavnice poskusimo jedi, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji. Prisluhnite! Nekaj del z razstave Sledovi Alberta Mesnerja, ki so v galeriji Družina v Ljubljani na ogled do 5.11.2021

Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa. Zgodovinski dogodki za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini in na Reki, spominska plošča vojakom v Velikovcu – je čas sovraštva in je čas dialoga, učitelji in njihova vloga pri motivaciji učencev v PorabjuSlovenci v Furlaniji - Julijski krajini so le še korak oddaljeni od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Uredbo italijanske vlade, ki ureja to vprašanje, mora potrditi še parlament v Rimu. Kakšni bodo nadaljnji postopki, pojasnjuje predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race. Vojakom, padlim v bojih za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919, so se v Velikovcu poklonili s spominsko tablo. Pod geslom "Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika ni našla mirne rešitve mejnega spora" je po abecednem vrstnem redu naštetih več kot 430 padlih vojakov obeh strani. Zgodovinski dan je bil tudi za Slovence na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika, pomembna novost pa čaka tudi študente slovenščine, zadovoljen poudarja lektor za slovenski jezik prof. dr. Klemen Lah. Za učenje slovenščine v Porabju so najpomembnejši prav učitelji, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru. Zakaj? Prisluhnite!

Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji. Recipročnost je lahko v pomoč pri reševanju težav manjšine, raziskovanje njenega položaja in zgodovinskih sprememb pa vodilo za v prihodnjeKako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Senatorka Tatjana Rojc predlaga spremembo italijanske ustave. Je to možna rešitev? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma med rojaki v Fulaniji - Julijski krajini ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih, ugotavljata dr. Ferdinand Kühnel in njegova mentorica prof. dr. Marija Wakounig. Kako je z jezikovno krajino slovenskega Porabja, je raziskovala Martina Zakocs. S porabskim narečjem  in knjižno slovenščino se je  ukvarjala etnologinja in slavistka Marija Kozar Mukič. Skupaj s sinom, novinarjem Dušanom Mukičem sta za svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa. Veselimo pa se tudi začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji. Prisluhnite!

Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.Različne zgodovinske okoliščine in status avtohtone manjšine, 30 let javne dvojezične ljudske šole v Celovcu, izobraževanje mladih voditeljev in druženje porabskih Slovencev Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju, ki so ga tokrat združili s 3. škofijskim narodnostnim dnevom. Prisluhnite!   Nagrada za Slovence na Madžarskem tokrat v roke zagovornice Erike Köleš KissFoto: Silva Eöry Blagoslovitev spomenika - sombotelski škof János Székely Foto: Silva Eöry

Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!Različni ukrepi za ohranitev pouka v šolskih klopeh, gospodarski razvoj Porabja tudi z denarjem iz Slovenije, popis prebivalstva na Hrvaškem in rojaki v LabinuŠolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Labin, kjer že 15 let deluje društvo Slovencev Predsednica društva Slovencev Labin Silva Šutar Vujičić in ustanovitelj društva Kristian Stepčić ReismanFoto: Marjana Mirković Prisluhnite!  

Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja. Z Gamsi na plazu po poteh kapelskih herojev, spodbudno v šolah na Hrvaškem, ustvarjalno na Slofestu in veselo v ŠtevanovcihNad Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20-letnico delovanja.

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.Rojaki iz sosednjih držav željni novih znanj, druženja, izmenjave izkušenj, pomagajo pa tudi s strokovnimi mnenji Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah, v Števanovcih in na Gornjem Seniku. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci uvodne okrogle mize na letošnjih 56. študijskih dnevih Draga. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce. Na Hrvaškem pa se pridružimo udeležencem 17. Vseslovenskega srečanja, ki je potekalo v parku Golubinjak nad Delnicami in so se ga udeležili člani večine društev. Bilo je veselo, tudi plesalo se je. Prisluhnite! Udeleženci 17. vsesovenskega srečanja rojakov na HrvaškemFoto: Istog Žorž Pozdrav predsednice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbare RimanFoto: Istog Žorž Tudi plesalo se je v parku GolubinjakFoto: Marjana Mirković Vhod v park Golubinjak s skulpturo oblikovalke Vesne RožmanFoto: Marjana Mirković  

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.Sprehod po reških ulicah, ki nosijo tudi imena Slovencev, mimo veličastnih stavb do HNK Ivana Pl. ZajcaRojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev, ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so in še vedno delujejo številni rojaki. Prisluhnite!

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu. Poletni utrip pri Slovencih v Furlaniji - Julijski krajiniPo nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni? O dogajanju v vasi na koncu poti in projektih društva Robida v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo, in predstavljamo pobudo za ureditev spominske hiše zakoncev Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža, ki je stike med epidemijo ohranjala tudi s serijo spletnih dokumentarnih oddaj. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu. Prisluhnite!  

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.Preverjamo poletni utrip pri rojakih v PorabjuOddajo posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika. Ustavimo pa se tudi v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Prisluhnite! Slovenska vzorčna kmetija ima dodatno ponudboFoto: Silva Eöry Trgovinica lokalnih produktov na vzorčni kmetijiFoto: Silva Eöry Porabski planinci - dolga je pot do vrha TriglavaFoto: Silva Eöry

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite! Poletni utrip na avstrijskem Koroškem in dvojezična topografijaPridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu. Odziv je letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli, kjer sta Zdravko Haderlap in društvo Ljudska šola pripravila plesno-gledališko predstavo poezije Maje Haderlap Zornkraut – Denar in rit je treba skrit. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Pobudnica, občinska odbornica Tatjana Feinig, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.Reševanje težav Slovencev v Italiji, kako mladim na avstrijskem Koroškem približati zamolčano zgodovino, slovesno tudi pri Slovencih na Hrvaškem, olimpijska bakla pri rojakih v Porabju Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.

Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite! Kaj si želijo Slovenci v sosednjih državah, kaj pričakujejo od matične državeOsamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc in vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture. Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v PorabjuDelovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald. "Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo." Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih? Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig. "Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah." Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin. "Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina." Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov: "Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena." Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle. Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje. "Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme." Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.Šolsko leto se končuje, kulturno življenje se obuja Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. "Precej otrok je imelo zaradi pouka na daljavo psihološke posledice in vseskozi smo jih morali spremljati, saj je to tudi naša odgovornost." Matura je tudi letos prilagojena. Pisnih izpitov ni, so samo kolokviji, poudarja ravnateljica, ki večjih težav pri izvedbi mature ne pričakuje, kljub temu, da ima lahko vsak dan zagovor le pet maturantov. »Na srečo, vsaj v tem primeru, imajo naše šole manjše število dijakov. Na naši šoli je 25 kandidatov, zato bomo verjetno zaključili v tednu dni. Večje težave imajo italijanske šole.« So se pa v še enem nenavadnem šolskem letu tudi pri organizaciji pouka marsikaj naučili. Med drugim tudi to, da ima šola poleg izobraževalne funkcije tudi zelo pomembno socializacijsko vlogo. Tudi zato bodo pred novim šolskim letom pripravili srečanja učencev, da Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev, tudi o krovnih organizacijah, ki ne sme biti sama sebi namen. »Kar meni danes manjka, je tesna povezava med organizacijami  in ljudmi. Sam sem imel, ko sem bil predsednik, vsaj dva krat tedensko krajevne sestanke na dvojezičnem ozemlju. Strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudmi. strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudstvom in dolgoročno ne bodo uspele. To so zastarele strukture.« Kulturno življenje se obuja tudi v Porabju, Silvi Eöry pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Velike načrte imajo ob praznovanju 30- letnice samostojne Slovenije. »Prav na dan praznika imamo prireditev v Monoštru. Zveza je povabila porabske otroke in odrasle, naj se pridružijo in naredijo kakšno sliko, fotografijo, rokodelski izdelek  na temo Slovenija zame. Moram priznati, da smo dobili ogromno materiala in naredili bomo razstavo. Otvoritev bo na sam praznik, 25. junija.« Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti, ki mu, kot pojasnjuje v pogovoru z Marjano Mirković, ne pomeni nič. »Ne razumite me napačno, če rečem, da mi ne pomeni nič. Ker mi ne pomeni nič v smislu, v katerem mi ne pomeni nič niti hrvaška identiteta. Enostavno o tem ne morem tako razmišljati. Moja osebna identiteta, če ta obstaja, nikakor ne temelji na nacionalnem. Nasprotno, temelji na popolnem odrekanju nacionalnega. Seveda, čim več identitet, čim več ozadij, čim več jezikov, toliko bolje.« Vprašanje identitete je zanj osebna odločitev, slovenske vezi pa ostajajo žive, med drugim poudarja literat, ki je svoj dom trenutno našel v Berlinu.   Prisluhnite!  

Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi. "Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta." Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je  ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi. Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač. "Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..." Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete. "Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo." Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše. "Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli." Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije. V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić. "Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo." Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj. "Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica." Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.   58. Goranovo proljeće (Goranova pomlad) tudi v reški BazoviciFoto: Marjana Mirković Programski odbor "Goranove pomladi" na čelu s predsednikom Markom Markom Pogačarjem (prvi z desne) Foto: Marjana Mirković Gostujoča pesnica Stanka HrasteljFoto: Marjana Mirković Vrt Slovenskega doma kot nalašč za poslušanje poezijeFoto: Marjana Mirković

Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!Vitez italijanske republike Denis Novato, Verena Gotthardt nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann, Vincenc Gotthardt finalist za nagrado Kresnik, Šandor Bedič dobitnik Pro Cultura Minoritatum Hungariae Nagrajenci ter nominiranke in nominiranci za nagrade zaznamujejo tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav. Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato, je postal vitez italijanske republike. Predsednik države mu je podelil visoko odlikovanje, red za zasluge, za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Odlikovanje mu pomeni veliko, je povedal Špeli Lenardič. "Še zlasti, ker igram na ljudsko glasbilo, ki je bilo včasih zanemarjeno oziroma manj spoštovano kot druga glasbila. Odlikovanje vidim kot uspeh diatonične harmonike in vesel sem, da lahko dokažemo, da se da s tem instrumentom doseči nekaj več." Letošnje leto je čudovito za družino Gotthardt. Verena Gotthardt, 25-letna literatka, študentka na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, je nominirana za prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. "Res je lep občutek. Veselim se ne samo jaz, temveč se mi zdi, da vsa narodna skupnost, tudi če berem kot koroška Slovenka v slovenščini ali nemščini. Zame je pisanje v obeh jezikih neko spoštovanje narodne skupnosti, jezika in tudi zgodovine." Presrečen je tudi oče Vincenc Gotthardt, novinar, urednik in fotograf pri katoliškem tedniku Nedelja, ki se je s prvencem Na drugem koncu sveta uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. "Dva družinska člana sva nominirana za knjižne nagrade v samem literarnem vrhu v dveh jezikih. Verena za najpomembnejšo nagrado v nemškem literarnem prostoru, jaz pa za najprestižnejšo v slovenskem literarnem prostoru. To je neverjetno. Nikoli si nisva mislila, da bova oba stala skoraj ob istem času vsak v drugem kraju na eminentnem odru literature. Kaj takšnega si ne moreš predstavljati. Niti sanjati ne moreš." Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti – Pro Cultura Minoritatum Hungariae – je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič za svoje dolgoletno delo za slovensko narodno skupnost ter za udejstvovanje na kulturnem področju. Dolgoletni ravnatelj srednje strokovne šole v Monoštru v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da ga je priznanje presenetilo. Pomagal sem, kjer sem mogel, pravi. "Hvala vsem, ki so me predlagali, in hvala vsem, ki so mi do zdaj pomagali pri delu. Tu je še veliko drugih, ki nesebično delujejo na področju slovenske kulture. Prepričan sem, da je kultura vse, kar človek ustvari. Vključuje tradicijo, znanje in veliko več." Več o nagrajencih in nominirancih za prestižne nagrade v oddaji. Prisluhnite jim!

Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Marko Kravos o visokem odlikovanju in drugih nagradah, Dragana Laketič o Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Danica Bojković o 10-letnici društva Ajda, Lea Barnetić Zelenko o Grožnjanu, Karel Holec o PorabjuTržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je odlikoval z redom za zasluge na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. "Malo bolj doma se počutim tudi v Italiji, kjer živim. Trst je bil vedno odprto mesto, toda do svojih raznobarvih sestavin včasih zelo naščepirjen. Tak znak iz Rima pomeni, da se tudi republika Italija zaveda, da je ta pestrost tudi v njen prid." Marko Kravos, ki je med drugim tudi predsednik društva Bralna značka, je v svoji bogati literarni karieri prejel številne nagrade; od Prešernovega sklada, Zlatnika poezije ter italijanske nagrade Astrolabio, do Schwentnerjeve nagrade leta 2019. Katero od vseh teh priznanj mu je najbolj pri srcu? Kot je povedal v pogovoru s Špelo Lenardič, ga najbolj razveselijo nagrade za literarno ustvarjanje, ker tako nagovarja bralno občinstvo in utira pot pri založnikih, ki ga laže sprejmejo, ko prinese novo besedilo. "Teh nagrad sem bi tudi deležen kar nekaj in te pozornosti, ki seveda ne škodi. Seveda nisem v prvih vrstah pri slovenskih nacionalnih nagradah, ker živim zunaj teh kuhinj. Nagrade so vedno povezane s tem, na drugi strani tudi s postavljaštvom ali pa nevoščljivostjo. Seveda nagrade ne škodijo ustvarjalcu, ampak če je kritičen. To se pričakuje tudi od mene." V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, ugotavlja timska vodja Dragana Laketič, ki je v knjižnico prišla skupaj z lutko Dadijem in pravljičnimi urami. Leta 1978, ko je Leopold Suhodolčan v Celovcu podelil prve bralne značke, je te dobilo 40 mladih bralcev, letos jih je v projektu sodelovalo 1192, kar dokazuje, da je ta projekt zelo priljubljen, poudarja Dragana Laketič. Tudi zanimanje za branje med vsemi generacijami se povečuje, kar se je pokazalo med epidemijo. Prek različnih komunikacijskih kanalov so bralce obveščali o novostih in projektih, ohranili so medknjižnično izposojo in spodbujali bralno kulturo. Ljudje pač potrebujejo knjige. "Moram reči, da imajo vsi stalni projekti, ki so Rastem s knjigo, Malček Bralček, Korošci pa bukve beremo, Moja družina bere, Bodi cool, beri ful, Bralna značka, porast." Slovensko kulturno društvo Umag letos praznuje 10-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost, na kateri bodo predstavili vse svoje dejavnosti, načrtujejo oktobra, če bodo seveda razmere to dopuščale, pravi predsednica društva Danica Bojković, zadovoljna s tem, kar so počeli in delajo danes. "Ponosna sem na to, kar smo dosegli." V ospredju njihovega delovanja je vseskozi slovenski jezik, dodaja. "Od samega začetka smo veliko pozornosti namenjali učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V umaški knjižici in novigrajski mestni knjižnici smo tako ustanovili slovenski literarni kotiček s slovenskimi knjigami, ki so na voljo vsem, ne le našim članom, ampak vsem someščanom, ki jih to zanima." Ob jubileju so 15. maja v Umagu v galeriji Ljudske odprte univerze (Pučko otvoreno učilište) slovesno odprli likovno razstavo z naslovom Mojca in Lea. Svoja dela sta razstavili že od šolskih let povezani ilustratorka Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic in umetniška oblikovalka keramike Lea Bernetič Zelenko iz Grožnjana, kjer ima galerijo Porton. To slikovito istrsko naselje je nekoč veljalo za mesto umetnikov, saj so v njem živeli in ustvarjali številni svetovno znani umetniki in umetnice, med njimi tudi Božidar Jakac, Janez Bernik, Janez Pirnat in Marina Abramović. Velik pečat sta v mestu pustila Karel in Sonja Zelenko, poudarja Lea Bernetič Zelenko, toda časi se spreminjajo. "V osemdesetih letih je bil umetniški duh mesta veliko bolj opazen. Po zadnji vojni pa se Grožnjan vse bolj komercializira. Pojavljajo se nove vsebine teh prostorov, trgovin, saj ne moremo reči, da gre za galerije … Kar še ohranja stik z umetniškim duhom preteklosti, je galerija Fonticus, kjer se dela mladih umetnikov s končanimi akademijami menjajo na tri tedne." Fotografije z odprtja razstave Mojca in Lea ter iz galerije Porton, ki je v Grožnjanu od leta 1982, si lahko ogledate pod člankom. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Sodeč po tem, kar pravi predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec, dobro. V pripravi je razpis za male podjetnike. "Hvala bogu, epidemija ne vpliva na razvojni program. Lani smo načrtovani denar razdelili in začelo se je graditi. Program se zdaj nadaljuje že junija, prej kot lani, razdelili pa bodo 224 milijonov forintov. Kot kaže, bodo trije večji projekti, 150 milijonov forintov pa bomo razdelili med manjše podjetnike in kmete." Več v oddaji. Prisluhnite! Odprtje razstave Mojca in Lea - nagovor predsednice SKD Ajda Danice BojkovićFoto: Marjana Mirković Razstavljalki, Danica Bojković, Rok Zelenko in Barbara RimanFoto: Marjana Mirković Utrinek z razstaveFoto: Marjana Mirković Z razstave Mojca in LeaFoto: Marjana Mirković Lea Bernetič Zelenko v galerijiFoto: Marjana Mirković Lea Bernetič Zelenko in Rok Zelenko pred svojo galerjo v GrožnjanuFoto: Marjana Mirković

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici? Slovenci na avstrijskem Štajerskem in njihove pravice, lokalne volitve na Hrvaškem, učenje slovenščine med pandemijo, 40 let Kulturnega doma Gorica in 15. etapa dirke po ItalijiŠestinšestdeset let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Predsednica društva člen 7, Pavlova hiša Suzana Weitlaner opozarja, da razmere med Slovenci na avstrijskem Koroškem, gradiščanskimi Hrvati in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ni mogoče primerjati, saj je teh manj in se za svoje pravice borijo krajši čas. Vseeno pa so veliko dosegli. "Razmere so kočljive ... Če Slovenke in Slovence na Štajerskem porineš kam, kamor ne želijo iti, uničiš več, kot želiš doseči. Treba je previdno korak za korakom. Mislim, da smo v teh več kot 30 letih že kar nekaj dosegli." Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Nekaj so jih predstavili na virtualnem strokovno-znanstvenem posvetu, ki ga je pripravil inštitut za narodnostna vprašanja. Na njem so svoje izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju med pandemijo predstavili nekateri učiteljice in učitelji. Med njimi je bila tudi Vera Hrga, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Splitu. Ponosna je, da je njena učenka, ki sicer nima slovenskih korenin, napisala pesniško zbirko v slovenskem in hrvaškem jeziku. "V teh težkih časih smo ustvarili tudi nekaj zelo lepega. To je prva knjiga društva Triglav in je rezultat dela te naše učenke pri pouku in ljubezni do slovenščine." Pred velikimi preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja praznovanje jubileja. Obiskovalcem je tako na ogled razstava Rokovanje kultur z deli več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v preteklih desetletjih gostovali v domu, v katerem si slovenska, italijanska in furlanska kultura podajajo roke. Na dom so Goričani čakali dolga leta. Na začetku prejšnjega stoletja je bilo središče kulturnega in gospodarskega dogajanja Trgovski dom, ki pa so jim ga fašisti odvzeli leta 1926. Šele z izgradnjo kulturnega doma so Goriški Slovenci vnovič pridobili svoj prostor v mestu. Odprtja leta 1981 se z osebno zgodbo spominja predsednik kulturnega doma Igor Komel. "Ena stvar mi je ostala v spominu, ko je moja nona prvič stopila v Kulturni dom, to je bilo novembra leta 81, mi je dejala: Igor, zdaj me lahko tudi ne bo več, sem spet videla naš kulturni hram." Gorico bo 23. maja obiskala tudi kolesarska karavana. Petnajsta etapa dirke po Italiji med Gradežem in Gorico, ki vključuje tudi Goriška brda in Novo Gorico ter skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, se bo končala na Travniku v Gorici. To je še en kamenček v mozaiku zglednega čezmejnega sodelovanja v Evropi, poudarjajo pristojni. Kaj pa si ob tem obetata obe Gorici? Prisluhnite oddaji!  

Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.V Italiji se vrata kulturnih ustanov odpirajo, 30 let pozneje ali kaj bi prinesla notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe, za okrepitev sodelovanja Reke s Slovenijo, finančna podpora porabskim podjetnikom Z izboljšanjem razmer v Furlaniji - Julijski krajini se postopno vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi, toda previdno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.  Slovensko stalno gledališče v Trstu je svoja vrata vnovič odprlo 8. maja. Obiskovalce že sprejemajo tudi goriška kulturna domova in tamkajšnja kinodvorana. Za vse velja, da so dvorane lahko samo polovično zasedene, obiskovalci pa morajo svoj obisk rezervirati. "Vznemirjenje je prisotno, tudi veselje. Na neki način je videti, kot da se ni tu nič zgodilo, kljub vsemu stopamo tokrat tudi previdno, zaradi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki so jih še dodatno zaostrili." direktor SSG Trst Danijel Malalan Bliža se 66. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim (ADP) 7. členom. Kaj je bil vzrok za oblikovanje tega pomembnega člena in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem z Inštituta za narodnostna vprašanja, sourednikoma pred kratkim predstavljenega zbornika z naslovom Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupost v Avstriji. "Gre za neke vrste shakesperjansko vprašanje. Podpisati ali ne podpisati? Dejansko se to vseskozi dogaja. Pravega trenutka za podpis nikoli ni bilo in ga, kot kaže, tudi danes ni." Dr. Boris Jesih Vprašanje je, kaj bi danes noltifikacija nasledstva ADP prinesla Slovencem v Avstriji. Bistvenih razlik verjetno ne bi bilo, tudi odnosi med dražavama se najbrž ne bi poslabšali, meni dr. Jesih, prepričan, da je bil pravi trenutek za notifikacijo ob osamosvojitvi Slovenije zamujen. "Trenutek notifikacije bi bil lahko kadarkoli. Gre za uradniški akt..... Vprašanje je, ali bi notificija prinesla kakšno izboljšanje. Zastopam pa mnenje, da tudi v smislu dobrososedskih odnosov ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija to storila." dr. Danijel Grafenauer Dunja Siuc Valković je dejavna rojakinja z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Slovenka po materi in pol po očetu je zaposlena v enem najuspešnejših podjetij na Hrvaškem, Jadranskem galenskem laboratoriju (JGL grupi), poleg tega pa je družbeno zelo aktivna. V društvu Reški val, kjer se povezujejo intelektualci, premišlja o razvojni usmeritvi Reke in širše okolice. V poslovnem klubu PartneRi podpira kulturne projekte, deluje v različnih pobudah za sodelovanje s  Slovenijo in pri načrtih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zdaj se ji obeta tudi vstop v lokalno politiko. Kandidira za mesto v županijski skupščini  in sicer na neodvisni listi, zbrani v okviru društva GPS (Građani prije svega/Najprej državljani). "Angažirala sem se, ker menim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in željami veliko doprinesem mestu in okolici... Izbrala sem opcijo, ki je neodvisna in ni povezana z velikimi strankami. Mislim, da je to dobro, saj lahko neobremenjeno premišljujemo o prihodnosti Reke in županije. Osebno se bom zavzemala za povezovanje gospodarstva z vseučiliščem in Reke ter županije z okolico; s Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Mislim, da lahko samo s povezovanjem in skupnimi interesi kja dejansko naredimo." Dunja Siuc Valković Pridružimo se tudi  članicam likovne skupine v Slovenskem domu Bazovica na Reki, ki jim je epidemija dala dodaten zagon. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom. Prisluhnite!

Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!Volitve na Hrvaškem, Spomeniki prihodnosti in krepitev kulture spominjanja, M.A.J. - Mreža (mladih) Alpe Jadran, projekt Poglej čez in borza čezmejnih praks, monoštrska gimnazija prehaja pod cerkveno okriljeNa lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji - Julijski krajini med letoma 1920 in 1945 ter predstavitvi spominskih znamenj mladim. Z Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (SGZ) se pogovarjamo o letošnjih načrtih Mreže (mladih) Alpe Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, z Jero Jagodic pa o projektu Poglej čez, ki ga pripravlja SGZ mladi in je namenjen čezmejnemu opravljanju dijaških in študentskih praks. Kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod poroviteljstvo cerkve? Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Sprašujemo odgovorno urednico tednika Porabje Marijano Sukič. Prisluhnite!  

Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.Kultura pomagala pri dogovoru o dvojezičnih tablah v Šentjakobu v Rožu, dejavna dr. Jasmina Dlačić, ravnateljica Agica Holec o pouku v Števanovcih, tržaški psiholog Iztok Spetič o mladih v času epidemijeKaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kaj je prinesel dogovor? Odgovarjajo trije podpisniki, tedanji predsedniki krovnih slovenskih organizacij, Valentin Inzko, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik. Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? O precej trnovi poti iskanja dogovora in različnih spodbujevalnih akcijah pripoveduje občinski odbornik Franz Baumgartner. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija. Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić, dobitnico letošnje nagrade za znanost na področju družboslovnih ved, ki jo podeljuje fundacija reške univerze. Prisluhnite!

S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!V Trgovski dom v Gorici se vrača življenje, tudi predsednik Mattarella za ohranitev slovenskega zastopstva v Rimu, jezikovni profili mladih v zamejstvu in pomoč porabskim rojakom pri učenju slovenščineS slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje. Uradno odprtje novih prostorov tamkajšnjega oddelka Narodne in študijske knjižnice ne pomeni zgolj pridobitev večjih prostorov, temveč uresničitev 20 let starega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Trgovski dom je bil na začetku prejšnjega stoletja srce družbenega, kulturnega in gospodarskega dogajanja Slovencev na Goriškem. Z vrnitvijo knjižnice v njen prvotni dom se obuja tudi nekdanje življenje v njem.  Slovesno rezanje traku in pozdravi gostov z obeh strani nekdanje meje dajejo vrnitvi Slovencev v nekdanji dom poseben, zgodovinski pečat, je prepričana senatorka Tatjana Rojc. "To je velik praznik, če pomislimo, da je ta palača postala dejansko dom fašistov, ko so jo zgradili naši predniki, in da se, potem ko se knjige žgale na grmadah, predvsem slovenske, da se vračajo tako slovesno v ta prostor... " Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije, sta se dogovorila na sestanku v Rimu. Kako pa je s slovenskim zastopstvom v Rimu? Zanima nas, kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem. Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika, kako pojasnjuje predsednica Andrea Kovacs. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo največ težav s slovenščino. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite! Tu pa se lahko prijavite na poletno šolo slovenščine na daljavo, ki bo potekala med 25. in 31. julijem.

V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine. Novi podžupan Celovca Lojze Dolinar o načrtih, ravnatelj Danilo Katz o utečenem samotestiranju učencev, na Reki prva Hiša otrok, Z ognjem in mečem za spoadanje s fašizmom, vloga gimnazije Monošter Po nedavnih lokalnih volitvah se na avstrijskem Koroškem vrstijo ustanovne seje novih občinskih svetov. V Celovcu je 8. 4. kot novi župan prisegel Christian Scheider iz stranke Team Kärnten. Z Lojzetom Dolinarjem, ki je kandidiral na njegovi listi, pa je koroška prestolnica prvič v zgodovini dobila slovensko govorečega podžupana. Bil je poseben dan, so zapisali na spletni strani slovenskega programa ORF, ki si z vidika slovenske narodne skupnosti zasluži vzdevek zgodovinski. Novi podžupan Lojze Dolinar je namreč prisegel v obeh deželnih jezikih, deželni glavar Peter Kaiser pa mu je čestital v njegovi materinščini. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? "Zagotovo si bom prizadeval, da bo kaka cesta poimenovana po katerem od pomembnih Slovencev, da bomo dvojezičnost lahko prezentirali bolj sproščeno, kot je bilo to doslej. Tu me zagotovo čakajo veliki izzivi." To pomeni, da ima za to podporo v svoji stranki? "Če bom znal prepričati poslance, bom zagotovo imel podporo vseh poslancev." Kako pa je koroškim Slovencem naklonjen novi župan Christian Scheider? "Zagotovo je zelo odprt do Slovencev, ki živijo v Celovcu. Za RTV Slovenija je povedal, da je treba pokopati vse žaljive besede in začeti na novo v smislu dialoga … Za to si moramo prizadevati. S takšno izjavo celovškega župana se odpirajo razne možnosti in perspektive." Povabilo k sodelovanju ga je, priznava, presenetilo, tako kot jih je v Team Kärnten presenetil sam volilni izid. Dobili so namreč dve mesti manj kot najmočnejši socialdemokrati. Z njimi in Ljudsko stranko so oblikovali koalicijo, ki bo mestne oblasti vodila prihodnjih šest let. Lojze Dolinar, ki je bil do upokojitev profesor slovenščine in športne vzgoje na slovenski gimnaziji, bo v Celovcu odgovoren za občinska stanovanja, okolje in energijo ter za čezmejno povezovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Prav tu vidi veliko priložnosti za okrepitev sodelovanja s Slovenijo. "To sodelovanje bo lahko potekalo bolj nekonvencionalno in to na vseh področjih; šolskem, znanstvenem, na področju turizma itd. Živimo v alpsko-jadranskem prostoru in tu imamo razne možnosti povezovanja, tudi prek programov, ki jih financira Evropska unija, prek Interreg programov. Tu se odpirajo vrata za marsikatero zadevo." In kakšen Celovec bi si želel ob koncu mandata? Da bi Celovec postal odprto mesto, pravi, da bi bili odprti tudi meščani in da bi k tej odprtosti pripomogli tudi priseljenci, ki predstavljajo petino prebivalstva. "Želim si, da bi ljudje iz Slovenije radi prihajali v Celovec in se tu dobro počutili. Predvsem pa si želim, da bo odprtost taka, da bi od teh do zdaj nacionalističnih sil, ki jih še vedno imamo nekaj tudi na Koroškem, ne bo nihče mislil, da je Vrbsko jezero ocean in da je na drugi strani Karavank konec sveta." Samotestiranje učencev je rutina V Avstriji se vsi učenci, ki obiskujejo pouk v šolah, testirajo trikrat tedensko. Samotestiranje poteka v šolah, opravljajo ga vsi učenci, tudi najmlajši, stari šest let, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. "Samotestiranje učencev je pri nas postalo rutina. Posamezni starši so bili na začetku skeptični, toda s pomočjo informacij in sestankov, ki smo jih imeli z njimi prek spleta, smo vzpostavili zaupanje, ki je pripomoglo k temu, da so vsi starši brez izjeme otroke poslali v šolo." Nekaj staršev je na začetku prišlo v šolo, ko pa so videli, za kako enostaven postopek gre, so pomisleki hitro izginili. Enako velja tudi za nekatere učiteljice, ki si niso predstavljale, kako bo organizirano to samotestiranje. Toda tudi one so nato brez zadržkov sprejele to dodatno nalogo. "Otroci vse storijo sami. Ko dobijo teste, jih odprejo, z vatirano paličico popraskajo po notranji strani nosu, kar jih mogoče malo požgečka, učiteljica pa nato nakaplja tekočino in rezultat je viden v treh, štirih minutah." Pozitivnih izvidov pri učencih ni veliko. Prejšnji teden je bilo pri vseh šolarjih, ki jih je na avstrijskem Koroškem približno 35.000, potrjenih enajst primerov okužbe. Na ljudski šoli v Šmihelu pri Pliberku pozitivnega izida še niso imeli. Okužbe so sicer bile tako pri učencih kot učiteljicah, toda vse v času ustavitev javnega življenja. V primeru pozitivnega izida imajo določen protokol, s katerim so na začetku seznanili tudi starše. V primeru pozitivnega izvida testa otroka odpeljejo iz razreda, obvestijo starše in zdravstveni urad, ki se nato poveže s starši tega učenca. Starši ga odpeljejo na PCR-test ali pa celo pridejo na dom, pravi Danilo Katz. Na avstrijskem Koroškem pouk v šoli poteka nemoteno od 15. februarja naprej, kar vse zelo veseli, pravi ravnatelj. Učenci, še posebej najmlajši, namreč potrebujejo socialne stike. "Zaradi tega se mi otroci, ki ne morejo obiskovati pouka v šoli, res smilijo. Vidimo namreč, kako so otroci spet oživeli, kako so veseli, da lahko pridejo v šolo. Testiranje trikrat tedensko pa vzamejo kot del igre in tu ni nobenih težav. Veseli smo, da imamo to možnost." Samotestiranje v šoli je pomembno tudi za širšo družbo, dodaja naš sogovornik, saj tako odkrijejo okužbe v družini, ki bi se lahko, če bi šlo za asimptomatske primere, širile naprej. "S testiranjem v šolah tudi sami pripomoremo k temu, da bomo, upajmo, čim prej premagali virus." Hiša otrok – za otroke z otroki Projekt Reka - evropska prestolnica kulture 2020 se v okviru strogih županijskih epidemioloških omejitev, ki veljajo do 17. aprila, okrnjeno nadaljuje še do konca tega meseca in prinaša nove, lepe zgodbe. Ena izmed programskih usmeritev, Hiša otrok, je namreč tudi v resnici zaživela kot hiša in bila 26. marca predstavljena kot zanimivo kulturno središče za najmlajše. Prostore ima v zgradbi nekdanje sušilnice tobaka, v sklopu nastajajoče nove kulturne četrti na Reki, obnovljena pa je po zamisli reškega arhitekta Saše Randića. Za program so pristojne štiri reške kulturne ustanove; Lutkovno gledališče Reka, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Art kino in Oddelek za otroke reške knjižnice, ki se je v Hišo otrok tudi preselil. V okviru programa Hiša otrok se je na Reki v preteklih letih že zvrstilo veliko vsebin, ki so najmlajšim predstavile, kaj vse kultura je; od filmskih in gledaliških predstav, koncertov, videoiger do tehnoloških novosti z robotiko in znanstvenih eksperimentov, primerov varstva okolja, iger in sprehodov po naravi. Kot so zapisali, program temelji na prepričanju, da lahko otroci, ki odraščajo v ustvarjalnem okolju, gradijo boljši in lepši svet. Pomemben del programa Hiše otrok bo ustvarjalo reško lutkovno gledališče pod vodstvom ravnateljice Magdalene Lupi Alvir, ki v pogovoru z Marjano Mirković pojasnjuje, da je to prva takšna hiša na Hrvaškem. "Ideja Hiše otrok je, da ne ustvarjamo samo programa za otroke, temveč skupaj z njimi. To pomeni veliko različnih programov, delavnic, ki vključujejo otroke kot kreativne soustvarjalce." Načrtov v štirinadstropni stavbi ne manjka. Na njenem vrhu je tudi prostor za interaktivne programe, katerih sestavni del je povezovanje z občinstvom. Ko se bo pandemija končala, načrtujejo interaktivno gledališče za dojenčke, poimenovano Sladko gledališče. Senzorno gledališče bo namenjeno vsem otrokom, še posebej pa tistim, ki imajo težave v razvoju, v Hiši otrok bodo tudi pripovedno gledališče, različne delavnice; lutkovne, likovno-lutkarske, dramsko igralske, filmske. Svoje programe bosta imela tudi knjižnica in muzej moderne umetnosti, našteva ravnateljica reškega lutkovnega gledališča, ki bo s svojimi programi sodeloval v Hiši otrok. Vse štiri organizacije bodo prispevale k živahnemu dogajanju. "Nastala bo nekakšna kreativna umetniška mešanica različnih delavnic za otroke vseh starosti." Magdalena Lupi Alvir pa poudarja pomen povezovanja umetnikov na prostoru sosednjih držav in posebej vezi s Slovenijo, ki segajo v njena študentska leta v Ljubljani. "Umetniki iz Ljubljane, Maribora, iz Slovenije, ki so nam blizu, so pogosto naši gosti. Prihajajo nove generacije in z njimi novi tako imenovani kreativni prepihi, ki prinašajo novo energijo v gledališko dogajanje na Hrvaškem." Oktobra lani je potekal prvi koprodukcijski program reškega lutkovnega gledališča in tamkajšnje Hiše otrok z ljubljansko Hišo otrok in Centrom za kreativnost iz Tinqueuxja, francoske različice Hiše otrok, ki jo vodi slovenska pesnica in prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka Mateja Bizjak Petit. "Upam in računam na takšno sodelovanje tudi v prihodnje, saj obogati vse nas, ki sodelujemo v takšnih predstavah." Med igralci reškega lutkovnega gledališča je tudi Tilen Kožamelj, ki je na ogledu Hiše otrok na začetku tega meseca v krajšem nastopu na zanimiv način predstavil delo igralca. V Reko, kjer je tretje leto, se je zaljubil. "Počutim se zelo dobro, ljudje so me lepo sprejeli, še posebej pa sem zadovoljen zaradi programa, ki ga pripravljamo v gledališču, saj je v smislu sodobnega evropskega lutkarstva zelo napreden. Srečo imam, da sem vključen v progresivne in uspešne projekte, podprte tudi s številnimi nagradami." Z ognjem in mečem Na pobudo tržaških zgodovinarjev je ob 80. obletnici napada na Jugoslavijo na spletu zaživela razstava Z ognjem in mečem, posvečena italijanski okupaciji nekdanje kraljevine. V sodelovanju s številnimi inštituti je nastala obsežna fotografska razstava, s katero želijo širšemu italijanskemu občinstvu predstaviti temno plat nacionalne zgodovine, ki ostaja številnim še vedno nepoznana. Razstava odpira boleče, zamolčano obdobje italijanske nacionalne zgodovine, ki bi moralo že zdavnaj privreti na dan, menijo njeni pobudniki iz deželnega Inštituta za zgodovino odporništva in sodobnosti Furlanije - Julijske krajine. Zgodovinar in profesor na tržaški univerzi Raoul Pupo v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da so tragični dogodki iz časa okupacije italijanske vojske v Jugoslaviji zgodovinarjem dobro poznani, ne pa tudi širši italijanski javnosti. "Ker gre za temno plat nacionalne zgodovine, so jo desetletja raje umikali v pozabo tako v politiki kot na ravni institucij in javnosti. Menimo, da je napočil čas oziroma da je nujno, da se s to preteklostjo spopademo." Obsežna razstava je razdeljena na deset vsebinskih sklopov, od napada do upora in civilnih vojn, ki jih je spodbudilo razkosanje nekdanje kraljevine Jugoslavije. Posebna poglavja so namenjena fašistični represiji in koncentracijskim taboriščem. Fotografijam in razlagam so tu dodali pričevanja, tako nekdanjih taboriščnikov kot italijanskih vojakov. "Prednost smo namenoma dali italijanskim pričevalcem, saj nam njihove zgodbe omogočajo, da lažje razumemo logiko fašističnega zatiranja. Nekdanji vojaki nam povedo, kaj so nameravali oziroma kaj so storili. Teh virov ne moremo obtožiti pristranskosti, sami nam predstavijo svoja dejanja." Poleg fotografij in krajše predstavitve ponuja vsak vsebinski sklop tudi poglobljeno razlago z daljšimi intervjuji več kot 80 zgodovinarjev. Med njimi so tudi slovenski strokovnjaki. Pri pripravi razstave je Narodna in študijska knjižnica iz Trsta sodelovala v dveh vlogah, pove zgodovinar Štefan Čok. Na voljo so dali fotografski arhiv z nekaterimi fotografijami iz obdobja vojne tako z območja Slovenije kot celotne Jugoslavije. "Poudaril bi, da je bila to priložnost, da bi se dotaknili dogajanja leta 1941 na tej strani rapalske meje. Tako smo opozorili na 80. obletnico drugega tržaškega procesa. Nekaj fotografij je vezanih na Opensko strelišče, na Tomažiča in tovariše. V Narodni in študijski knjižnici pa so avtorjem razstave pomagali tudi pri povezovanju z drugimi, slovenskimi in hrvaškimi ustanovami. Tako so pri pripravi razstave sodelovali tudi Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane in zagrebški Center za soočanje s preteklostjo dokumenta, ki ga vodi rojakinja Vesna Teršelić. Zanimiva zgodovina gimnazije v Monoštru Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je izdala publikacijo, v kateri so zbrane ugotovitve raziskovalnega dela o prvi gimnaziji na območju nekdanje Slovenske krajine, in sicer monoštrski gimnaziji, ki je bila ustanovljena leta 1893. Klaudija Sedar, avtorica knjige z naslovom Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini, je Silvi Eöry pojasnila, da se je te teme lotila zato, ker o tej gimnaziji ni bilo veliko znano. "Vloga, ki jo je imela ta gimnazija, je bila slabo raziskana in ovrednotena." Prekmurci in Porabci so do leta 1920 živeli v skupni pokrajini. Od 18. stoletja po prevodu iz madžarščine poimenovani Slovenska okroglina, nato pa Slovenska krajina. V publikaciji je predstavljena gimnazija v Monoštru od ustanovitve leta 1893 do leta 1948, ko se v Porabju začne narodnostno-kulturni molk. Do leta 1919, ko se je odprla gimnazija v Murski Soboti, je bila to najpomembnejša izobraževalna ustanova za dijake iz Prekmurja in Porabja. "Gimnazijo v Monoštru so obiskovali dijaki različnih narodnosti. Največ jih je bilo madžarske in nato nemške narodnosti. Obiskovali pa so jo tudi dijaki Slovenske krajine, kar dokazujejo in potrjujejo šolski letopisi, ki so mi jih pokazali na gimnaziji." V letih od 1893 do 1919 je tako znanje na monoštrski gimnaziji nabiralo vsaj sto dijakov s slovenskim maternim jezikom, do leta 1948 pa še vsaj 200. "Zanimivo je, da se je njihovo število tudi po ustanovitvi gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Murski Soboti povečevalo." Podatki o vpisanih učencih med drugim kažejo, da so številni gimnazijo obiskovali leto ali dve in ne vseh osem let, kolikor je trajalo šolanje, zato se njihovo število spreminja, dodaja Klaudija Sedar. Poleg rednih dijakov so gimnazijo obiskovali tudi izredni, ki so se šolali doma in so opravljali le izpite. To je veljalo tudi za dekleta, ki so se lahko rednemu pouku pridružila v letu 1913/14. Leta 1945 pa so zasebno izobraževanje za dekleta ukinili. "Gimnazija je bila dobro organizirana, s poudarkom na učenju jezikov, in njen pomen za dijake iz Slovenske krajine zagotovo ni zanemarljiv. Dijaki so dobili celostno znanje s humanističnim poudarkom, pomembnim za nadaljnje izobraževanje in življenje. Prav ta preplet večkulturnega, večjezičnega, večetničnega učnega okolja je bil izvrstna podlaga za razvoj medkulturne družbe." V letih do 1906 do 1948 je na monoštrski gimnaziji maturiralo 187 slovenskih dijakov, od tega 153 z območja današnjega Porabja, največ iz Monoštra, 34 pa s Prekmurja, največ iz Murske Sobote. Več v oddaji. Prisluhnite!

Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.Koncert Koroška poje 2021Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil letos zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno predvajali 14. marca letos, lahko poslušate v tokratni oddaji.

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!Goriška režiserka Jasmin Kovic o svojem delu in željah, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec, o izzivih 170 let stare ustanove, porabski Slovenci o možnosti hitrega testiranja Mlado goriško režiserko Jasmin Kovic Slovenci v Italiji dobro poznajo, saj se je podpisala pod številne uspešne gledališke predstave, muzikale in opere. Večkrat so ji že zaupali pripravo osrednje kulturne proslave ob Prešernovem dnevu, letos pa je režirala tudi dokumentarni film 20 ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Čeprav je pandemija močno okrnila kulturne dejavnosti, Jasmin Kovic ne sedi križem rok, je zaupala v pogovoru z Nino Klaut. V lanskem letu, izjemno težkem za kulturne ustvarjalce, se je podpisala pod tri predstave: "Mandragolo v beneškem toču" v produkciji slovenskega Beneškega gledališča iz Čedada, otroški muzikal "Gregor in Silvija", ki sicer še čaka na premiero, in opero "Il segreto di Susanna e il telefono", s katero je sodelovala na deželnem opernem festivalu. Delo se je za zaprtimi vrati gledališč nadaljevalo, kar pomeni, da prava kriza šele prihaja, opozarja. "Ustvarili smo veliko predstav, ki niso še doživele premier, in to pomeni, da je in bo trg še dolgo prenasičen. Premier niso doživele še predstave pretekle sezone, pa tudi ne predstave te sezone. Mislim, da se bo prava kriza pokazala šele v prihodnjem letu." Konec leta 2020 se je prvič preizkusila v vlogi filmske režiserke. Ob dvajsetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je v sodelovanju z deželno televizijo RAI pripravila dokumentarni film 20, s katerim so nadomestili tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine. Jasmin Kovic je v preteklih letih večkrat poskrbela za scenarij in režijo osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v zamejstvu. Leta 2015 je tako v sodelovanju z Zvezo Slovenskih športnih društev na odru povezala kar 180 nastopajočih. "Mislim, da je bil to trenutek, ko sta se spojili dve srci zamejskega udejstvovanja; športna in kulturna dejavnost, zbori in gledališka dejavnost, ki sta v zamejstvu zelo prisotna …  Če omenim vsaj končni del, v katerem sta se res spojili ti dve umetnosti v skladbi "Voda in pena", ki jo je na izvirno besedilo Davida Bandlja uglasbil Patrick Quagiatto, ko se je ritem spojil s športnim gibom in petjem, je bilo to enkratno doživetje, ki se ga še zdaj z veseljem spominjam." Na odrske deske je prvič stopila pri 14 letih. V Dramski družini Sedej iz Števerjana se je najprej preizkušala kot igralka, a hitro preskočila v vlogo scenaristke in režiserke. Zadnja leta je v njej dejavna kot umetniška vodja. Skupina se lahko pohvali s številnimi odličji tako na mednarodnih, kot na Slovenskem, Linhartovem festivalu gledaliških skupin. Po opravljenem prvostopenjskem študiju gledaliških ved v Vidmu je študij nadaljevala v Bologni in Veroni, kjer je diplomirala iz operne režije. "To je edina akademija, ki ponuja študij operne režije v Italiji. Zanjo sem se odločila, ker je operna režija najbolj kompleksna režija v gledališču, pa tudi zato, ker sem doma v Italiji in je Italija dom opere." Jasmin Kovic je dejavna tudi v številnih odborih slovenskih društev v Italiji. Današnji čas bi morali videti kot priložnost za prevetritev, razmislek o tem, kako stopiti v korak s časom. "V slovenskem prostoru v Italiji si želim, da se ne bi bali novih izzivov. Da bi jih znali brati kot priložnost, za prenovo in prenavljanje in da bi v odbore sprejemali mlade člane, da bi se zanesli na njihovo novo vizijo na svet in na njihovo kreativnost." Ne le na področju kulture, dodaja, tudi v primeru gospodarstva in turizma bi morali mladim, ki si pogosto izkušnje nabirajo v tujini, bolj zaupati. Kljub zamrznitvi številnih dejavnosti med pandemijo ostaja optimistična. "Želela bi si manj pritoževanja in več treznega planiranja." 'Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija' Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. V Celovcu tako že več kot 30 let deluje dvojezična ljudska šola, vrtec obiskuje 75 otrok, od lani pa imajo v prestolnici Koroške tudi prve dvojezične jasli, v katerih je 15 otrok. Zanimanje za vpis najmlajših vanje je tako veliko, da bodo organizirali še eno skupino, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Uradu zveznega kanclerja na Dunaju so prijavili poseben projekt Dvojezičnost od 1 do 10, s katerim želijo ponuditi kakovostno dvojezično vzgojo. "Prednost Mohorjeve je, da pokrivamo celotno starostno strukturo otrok od prvega do desetega leta starosti. Še posebej želimo okrepiti dvojezično vzgojo v jaslih. Kot manjšina imamo na Koroškem premalo takšnih ustanov, saj je zanimanje veliko večje od možnosti." Če manjšina sama takšnih možnosti ne ponuja, starši vpišejo otroke v nemško govoreče vzgojne ustanove, meni direktor celovške Mohorjeve in opozarja na zelo pomemben prehod iz ene v drugo starostno skupino, saj lahko le tako zagotovijo kakovostno, dobro zanje obeh jezikov ob koncu ljudske šole. Poleg tega imajo tudi dijaški dom, v središču Celovca pa tudi več obnovljenih stanovanj, ki jih oddajajo. Na Dunaju Mohorjeva družba upravlja hotel in študentski dom Korotan, ki je v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), ter Knafljevo ustanovo v lasti ljubljanske univerze. Sodelovanje z obema lastnikoma je dobro, pravi Karl Hren. Še posebej to velja za ljubljansko univerzo kot osrednjo izobraževalno znanstveno ustanovo v Sloveniji, ki ima svoj prostor tudi v eni od velikih evropskih prestolnic, kjer ji Mohorjeva kot avstrijska družba ponuja svoje znanje in izkušnje. "Mislim, da je to dobra kombinacija sodelovanja ene osrednjih slovenskih ustanov z zamejsko organizacijo, kar se prepozna tudi pri razvoju Knafljeve ustanove." Za hotel in študentski dom Korotan pa je pomembno, da ima Mohorjeva v lastniku, Slovenskem državnem holdingu, pomembnega strateškega partnerja, poudarja direktor družbe. Prek njega so namreč vključeni tudi drugi partnerji, resor za znanost in izobraževanje ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. "Ta kombinacija bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj te hiše. Korotan je kombinacija različnih dejavnosti. Pretežni del hiše je študentski dom, hotel daje podlago za dolgoročni gospodarski razvoj, tu je še Slovenski kulturni center. To je posebnost, ki krepi slovensko prisotnost na Dunaju, in to je treba upoštevati tudi pri statusu Korotana." Hotel in študentski dom Korotan je uvrščen med portfeljske naložbe Slovenskega državnega holdinga, čeprav gre za kombinacijo različnih dejavnosti in bi zato moral biti med strateškimi naložbami Slovenije, je prepričan Karl Hren. Na to so SDH že večkrat opozorili, saj bi morali uspešnost Korotana meriti širše, ne samo kapitalsko monetarno. In prihodnost celovške Mohorjeve družbe? Kot pojasnjuje naš sogovornik, eden od dveh njenih direktorjev, bo ta v znamenju sprememb in iskanja inovativnih pristopov. "Če pomislim na knjige, tiskano besedo, imamo digitalizacijo, ki spreminja ta segment delovanja. Spremljati moramo razvoj in slediti novim možnostim. Enako velja za vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrb za naše najmlajše otroke. Tudi tu moramo v korak s časom, se spreminjati." Osnovni namen celovške Mohorjeve družbe, krepiti dvojezičnost na avstrijskem Koroškem, ostaja, potrebne pa so spremembe metod, je prepričan Karl Hren. "Po mojih oceni je Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija. Skušamo biti moderni in nadgraditi svoje dejavnosti v vseh segmentih." Hitri antigenski testi za rojake v Porabju V prostorih nekdanje stražnice pri graničarskem muzeju v Čepincih ob torkih zjutraj med osmo in deveto po novem potekajo testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Na omenjeni testni točki, ki je poskusno zaživela 16. marca, se je 23. marca testiralo 29 ljudi, po večini iz Porabja, kar pomeni, da je bila odločitev za postavitev testne točke pravilna, je Silvi Eöry povedala generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. S pristojnimi slovenskimi ustanovami so se dogovorili, da poskusno uvedejo posebno točko za hitro testiranje, da vidijo, ali je interes. In je bil. "Vidimo, da je zanimanje za to možnost, s katero želimo olajšati vstop predvsem našim porabskim rojakom, ki so že tako prikrajšani. Od treh prestopnih točk je namreč odprt samo mejni prehod Verica–Čepinci." Na Madžarskem hitro testiranje ni brezplačno in ga ni mogoče hitro opraviti. "Našim porabskim rojakom želimo oziroma smo želeli olajšati prehod meje. Kot vidimo, je ta interes dovolj velik in bo testiranje potekalo, dokler bodo ukrepi veljali." Da je možnost dobrodošla, se strinja tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. "Veseli smo, da imamo to priložnost. So družine, ki imajo sorodnike v Sloveniji, imamo službene obveznosti, opravke, vendar za prestop meje po tej novi uredbi potrebujemo negativen izvid hitrega testa. Na Madžarskem je za hitro testiranje treba plačati 50 evrov, tudi možnosti zanj ni veliko. Tu se vidi, da je kar nekaj ljudi, ki mora prečkati mejo." Sicer pa se tudi na Madžarskem epidemične razmere slabšajo, vse več je okuženih, umrlih, vse več mladih je na oddelkih za intenzivno nego. Neupoštevanje strogih ukrepov pa zdaj tudi kaznujejo, dodaja Andrea Kovacs. "Vsi upamo, da bomo čim prej mimo tega, ampak za zdaj še nismo, ker povsod slišiš, da vrha še nismo dosegli." Upanje daje cepljenje. Na Madžarskem so cepili že 16 odstotkov državljanov, razmere pa bi se lahko začele zboljševati, ko bo cepljenih 25, 30 odstotkov ljudi. Hitro testiranje v Čepincih je ob strokovni pomoči murskosoboške splošne bolnišnice organizirala občina Šalovci in župan Iztok Fartek je predlog takoj podprl, pravi: "Zelo radi sodelujemo v takšnih akcijah, saj vemo, da pomagamo našim zamejcem, pa tudi našim občanom in občankam pri nemotenem prehodu meje, da se jim ni treba voziti v Mursko Soboto." Kako pandemija vpliva na življenje ob meji? Tudi o tem več v oddaji. Prisluhnite!  

Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite! Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in PorabjaAvstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan ddr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov. "Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni." Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti. Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani. "Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim." Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig. "Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe." Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost. Trije Narodni domovi (skoraj) v rokah Slovencev Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo. Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič. Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik. "V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center." Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove. Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov. "Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023." V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK. "Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov." Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc. Meja mora ostati odprta Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico. Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina Boris Pangerc, ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi. "Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali." Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma. Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc. "To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma." Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice. "Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje." Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline Sandi Klun. "Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid." Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva. Prehranska dediščina Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na muzejski spletni strani, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta. Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije. "Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja." Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd. "Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel." Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu. "Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo." Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru. "Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže." Več pa lahko slišite v oddaji.

Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite! Velja za vse, tudi za ženske, ki jim grozi vračanje v pretekle čase z veliko manj pravicami, in za dijake, ki se morajo ob odprtih trgovskih centrih šolati na daljavo Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja naša gostja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. "Razveseljivo je, da se je delež žensk z akademsko izobrazbo v zadnjih letih zelo povečal. To velja tudi za koroške Slovenke. Žal pa opažamo, da ob tem ženskam ni uspel preboj na višje položaje v gospodarstvu in na političnem področju v tej meri, kot bi si želele." Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožefa Štefana iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Kako pa bo letos v Italiji potekala matura? Podobno kot lani, pravi naš sogovornik, pisnih izpitov ne bo, na ustnem izpitu pa lahko dijaki dobijo do 40 odstotkov končne ocene. "Matura pri nas ima, bolj kot izpraševanje in preverjanje poznavanja učnih vsebin, cilj, da lahko komisija prepozna kulturno širino, ki jo je dijak dobil v petih letih šolanja pri nas." Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Od dvojezičnih potnih listov do dvojezičnih osnovnih šol, ki prehajajo v last krovne državne slovenske samouprave. "Meni se to zdi povsem logično, saj je v zadnjih desetih letih za šoli skrbela prav Državna slovenska samouprava, in to za vsebino in obnovo. Obstoj teh šol je odvisen od njih. Poleg obeh šol bo postala lastnica tudi vrtcev na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Sakalovcih. Prenos lastništva sicer še ni dokončan, saj ga morajo potrditi lokalne samouprave, torej župani." Prisluhnite!

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!Od vloge žensk, pasti popisa prebivalstva na Hrvaškem, kmetovanja v beneški Sloveniji do študija slovenščine na graški univerzi in treh literarnih večerov ob 8. marcuPredsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Madžarska se je namreč odločila za 14-dnevno zaustavitev življenja. Pouk poteka samo na daljavo, zaprte so vse trgovine razen tiste z živili, lekarne in bencinski servisi. Delo nemoteno poteka le v industriji, večina storitvenih dejavnosti je ustavljenih. Poostrene so tudi kontrole na mejah, 24 ur na dan sta odprta le dva mejna prehodna s Slovenijo. »Pomembno je, da ta dva tedna zdržimo in se razmere umirijo, vsi upamo, da bo nato sledila sprostitev ukrepov in odprtje življenja, ker to negativno vpliva na vse.« Pandemija je vplivala tudi na ženske, ki saj so v prvih bojnih vrstah, na kar je ob 8. marcu opozorila tudi evropska unija. To velja tako za Slovenijo kot Madžarsko. Drugačno je tudi praznovanje dneva žena, v pogovoru s Silvo Eöry poudarja Andrea Kovacs. Za Madžarsko je značilno, da se v podjetjih na ta dan spomnijo kolegic s cvetjem ali kosilom. »V Evropi se danes ženske pojavljajo povsod, tudi v politiki in gospodarstvu, tudi na najzahtevnejših mestih so danes priznane voditeljice. Razlike pa so v priznavanju dela. Pri plačah se razlike zmanjšujejo, kar pa marsikje ne velja za pokojnine.« V organizacijah porabskih Slovencev so ženske enakopravno zastopanje tudi na vodilnih mestih, dodaja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, zadovoljna, ker imajo v parlamentu svojo zagovornico Eriko Köleš Kiss. »Ponosni smo, da smo to dosegli in bomo delali naprej, da to razmerje med moškimi in ženskami ostaja zdravo, da na vodilni pozicijah najdemo tako ženske kot moški. Pri nekaterih zadevah pa je lahko ženska zaradi svojega pristopa celo uspešnejša.« Popis prebivalstva in pasti za narodne skupnosti na Hrvaškem Doktorica Barbara Riman je vodenje Zveza slovenskih društev na Hrvaškem prevzela maja 2018. Tudi v času različnih epidemioloških omejitev Zveza uspešno ohranja stike z vodstvi društev in snuje nove načrte za mladostnike in najmlajše; od uvajanja slovenščine v šole do poletnih tečajev in otroških delavnic. Pripravljajo novo strategijo in z rednim mesečnim biltenom obveščajo  članstvo o doseženem in načrtovanem. Posebna pozornost je letos namenjena pripravam na ljudsko štetje oziroma popis prebivalstva, ki je že drugič preložen, tokrat na jesen. Rojake po vsej Hrvaški želijo opozoriti na pomen in številne pasti ter jih spodbuditi k slovenski narodnostni opredelitvi kot podlagi za zagotavljanje manjšinskih pravic. Predstavnike slovenske narodne skupnosti bodo skušali nagovoriti s kančkom humorja, je v  pogovoru z Marjano Mirković povedala neutrudna in do aktualnih razmer kritična predsednica krovne organizacije dr. Barbara Riman. »Mislim, da bo to karikatura osebe, ki premišljuje, kdo pravzaprav je. Prepričani smo, da lahko s karikaturo in humorjem dosežemo več kot pa z nekim tesnim pristopom.« Karikaturo bodo skušali razširiti med čim več rojakov po Hrvaškem in to na vse možne načine. Sicer pa popis prebivalstva in druga zbiranja podatkov o narodnih skupnostih ne dajejo prave slike o dejanskem številu pripadnikov manjšine, ugotavlja dr. Barbara Riman, ki je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja. V hrvaškem volilnem imeniku je bilo leta 2011 14.000 Slovencev, po podatkih popisa iz istega leta pa 10.517, slovenščino kot materni jezik pa je navedlo 9200 ljudi. »Vse uradne številke je treba gledati z določeno mero rezerve. Dejstvo pa je, da, če se bo število Slovencev v novem popisu drastično zmanjšalo, bomo ponekod izgubili določene manjšinske pravice.« Razlog za razlike v podatkih in zmanjševanju števila opredeljenih pripadnikov narodnih skupnosti vidi v odnosu hrvaške družbe do drugačnih, ki odstopajo od pričakovanj. Zato bodo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti včasih raje spregledali vprašanje o narodni pripadnosti, kot pa da bi se javno opredelili. Popis prebivalstva odpira številna vprašanja. Med drugim, kako opredeliti večplastno, kompleksno identiteto, značilno za mešane zakone, saj opredelitev pol Slovenec pol Hrvat ni možna. Neopredeljenost pa lahko pripelje do novih težav, opozarja Barbara Riman. »Poznam primer, ko sta se starša ob rojstvu otroka odločila, da bo neopredeljen. Ko sta šla po rojstni list, pa sta videla, da je iz neopredeljenega otroka postal mali Hrvat. Sama pa sem pri menjavi dokumentov zaradi spremembe naslova iz Slovenke postala Hrvatica. Bojim se, da se bo to dogajalo tudi pri tem popisu.« Po hrvaški ustavi opredelitev narodne pripadnosti ni nujna, toda če ostane rubrika prazna, se lahko hitro pojavijo težave pri zaposlovanju. Tu bo treba še veliko postoriti, poudarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. »Ko se rešimo nacionalističnega duha in začnemo človeka dojemati kot človeka, žensko osebo kot človeka, bo mogoče ta družba boljša. Na nas pa je, da naredimo vse, kar je v naši moči za povečanje občutljivosti večinskega prebivalstva, da izjeme, ki obstajajo, naredijo družbo, posameznika in okolje, kjer živi bogatejše.« Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman, kritično tudi do strategije Slovenije glede rojakov zunaj meja matične države in prioritet pristojnih oblasti, lahko slišite v oddaji. 'Tu želim ostati' Mlada beneška Slovenka Eliza Manig se je po delovni izkušnji v tujini vrnila v domačo vas Lipa pri Špetru in obudila kmetijo, ki ji je bila družina zapisana že več generacij. Začela je s štirimi kravami, sedaj jih ima v hlevu že 25. Gre za eno od zgodb, ki vliva upanje številnim Slovencev v Benečiji, kjer se že desetletja zaradi neugodnih delovnih razmer soočajo z izseljevanjem. 27-letna kmetovalka je obiskovala dvojezično šolo v Špetru, študij pa nato nadaljevala v Vidmu, kjer je diplomirala iz splošne in dentalne radiologije. Ker si je želela izkušenj v tujini, je delo naprej iskala v Veliki Britaniji, a nato priložnost našla v Združenih državah Amerike. Želja po odkrivanju novih svetov in popotovanju pa je hitro zbledela. Po letu dni se je vrnila domov in skupaj z očetom obudila kmetijo, ki je samevala zadnjih 15 let. Na skupni poti sta sedaj že dobro leto in pol in oče  Luka Manig pomaga s svojim znanjem mlekarstva. »Rekla je, oče, želim obuditi kmetijo in se ukvarjati z mlekom, sirarstvom, jogurti. Sam sem bil mlekar na Krnu, na planini, pozimi pa sem delal v majhni mlekarni v občini Tolmin.« Zdaj, ko je Eliza že osvojila osnove sirarstva, se rada poigrava z novimi okusi. Veliko preizkuša z ogljem in feferoni. Siru dodaja tudi čemaž in žafran. Do konca leta si želi pridobiti certifikat s katerim bi dokazovala, da je njen sir narejen iz biološkega mleka. Prava prodajna uspešnica je jogurt – lahko bi rekli da gre za med oziroma z medom, saj je na prodajni polici tudi jogurt z medom iz Beneških dolin. Prevlada naj načelo kvalitete Laura Fekonja je lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Karla Franza, kamor je prišla septembra lani. Zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, v Gradcu dela na Inštitutu za slavistiko, kjer slovenščino lahko študirajo na pedagoški smeti, in na Inštitutu za prevajalstvo. Ob mednarodnem dnevu žensk so v sodelovanju s Slovensko čitalnico v Gradcu, tamkajšnjim Klubom slovenskih študentk in študentov, Društvom avstrijsko slovenskega prijateljstva in SKICO pripravili literarne dneve, spletne pogovore s tremi pesnicami: Petro Bauman, Cvetko Lipuš in Amino Majetić. Prav Slovenska čitalnica, ki je bila v Gradcu slovesno odprta 6. junija 2013, je pomembna ne le za izposojo slovenskih knjig in DVD-jev, temveč je tudi prostor srečevanja ob različnih kulturnih dogodkih in predstavitvah, dodaja Laura Fekonja. Naša sogovornica je svojo lektorsko pot začela leta 2007 v Brnu, jo nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, zdaj je pol leta v Gradcu, mestu, ki se ji zdi zelo prijetno in kljub razmeram živo. Ob dnevu žena pa ne moremo mimo položaja žensk v Avstriji. »6 mesecev, kolikor živim tu, ni neka doba, da bi lahko dobila dober vpogled na položaj žensk. Opazila pa sem, da so na igriščih z otroki prisotne predvsem mame, ko pa so tudi očetje, so ponavadi skupaj z mamami, to pa sem res opazila.« Na Univerzi v Gradcu sicer prevladujejo študentke je pa tudi kar nekaj študentov, dodaja Laura Fekonja, razmerje med njimi je 70:30, razmere so tako podobne kot v Sloveniji. Med profesorji pa se razmerje med spoloma izenači. »Res pa je, da je v Avstriji na razpisu za novo delovno mesto, ravno zdaj imamo na oddelku razpisano eno delovno mesto, velja načelo, če sta dva primerljiva kandidata, ima ženska prednost, ker želijo povečati število žensk na raziskovalnem področju.« Temu bi lahko kdo oporekal, saj naj spol ne bi bil nikjer odločilen dejavnik, če pa se tako vsaj malo uravnajo razmerja na univerzitetni ravni, to ni tako slabo, dodaja Laura Fekonja, ki prisega na prevlado načela kvalitete pred načelom spola.   Literarni dnevi v Gradcufoto: Slovenska čitalnica Gradec

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. »Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.« Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost? »Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.« Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista. Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF. Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj. Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem. Popis prebivalstva na Madžarskem preložen Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro. »Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.« Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem. Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje. Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah. Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil 38-letni goriški skladatelj in dirigent Patrick Qauggiato je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru. V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej. Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj. Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila? »Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.« Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja. »Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.« Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti? »V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.« Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici. Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu. Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij. V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo. Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah. »Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.« V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka. Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah. »Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.« Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah. »Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.« Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije. V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah. »Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.« Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!

Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v PorabjuNa avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling. "Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev." Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja. "Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi." Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave. "Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti." Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga. Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško. Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo! 'Za učence je pomembno, da imajo stalnico' V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici. Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na kanalu šole na Youtubu. Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev? Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica Aleksandra Schettino, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov. Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet. "Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."     Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov. "Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo." Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave. Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete. Intenzivno pa se pripravljajo tudi na 1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju. Nove moči v reški Bazovici Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije Lea Šamanića. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković. Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne. "Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki." Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne  pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani. Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške. 2 leti in pol je bil tudi predsednik Društva hrvaških študentov v Sloveniji, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd. Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete. "Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno." Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije. "Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati." Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica. "Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje." Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki. Potujoča knjižnica spet prihaja v Porabje Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala Jana Balažic, vodja potujoče knjižnice. Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico. Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo. Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo. "Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili." V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic. "Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom." Še več pa v oddaji. Prisluhnite!

Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli. 20-letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, 30-letnica izhajanja časopisa Porabje, z dražbo umetniški del do prenove študentskega kluba v Gradcu, kako se vpisati na pravo fakulteto14. 2. 2001 je bil v senatu dokončno sprejet zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki opredeljuje pravice narodne skupnosti, območje, kjer naj bi se spoštovale, zagotavlja financiranje javnih uprav za uresničevanje zakonskih določil ter denar za obstoj in razvoj manjšinskih ustanov. Po dveh desetletjih ostajajo nekateri členi zakona mrtva črka na papirju, kljub temu je bilo njegovo sprejetje zgodovinsko prelomnico za manjšino. To še posebej velja za Slovence Videmske pokrajine. Država je po dolgoletnih zatiranjih končno priznala njihovo prisotnost in jim dodelila enakopraven položaj s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Kot pojasnujej v pogovoru s Špelo Lenardič vodja Inštituta za slovensko kulturo v Špetru Giorgio Banchig, so se razmere bistveno spremenile. "Klima prej je bila napeta, zdaj pa so se stvari pomirile in biti Slovenci ni več problem. Dvojezična šola je k temu veliko prispevala." Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pa ob 20-letnici v Primorskem dnevniku poziva novi predsednik paritetnega odbora, odvetnik, Marko Jarc. Paritetni odbor, ki skrbi za nadzor uresničevanja pravic manjšine, je ustanovil deželni centralni urad za slovenski jezik. Z vzpostavitvijo mreže prevajalskih storitev bi bila ta poenotena za vse občine. A urad še ni povsem zaživel. Da ima odgovornost za spoštovanje vidne dvojezičnosti in rabe slovenskega jezika tudi sama manjšina, opozarja goriški trgovec Benedikt Kosič, ki ohranja družinsko tradicijo v središču mesta: "Dvojezičnost je vezana na nas same, kako smo mi, manjšina, spoštovani in sprejeti v mestu, kako sami nastopamo." Z odgovorno urednico tednika Porabje Marijano Sukič, z njo se je pogovarjala Silva Eory, se spominjamo začetkov edinega slovenskega časopisa rojakov na Madžarskem. Prva številka je namreč izšla 14.2. 1991, torej pred 30 leti. "Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši" Komunikacija z Mursko Soboto, kjer so časopis tiskali, je potekala prek Budimpešte, saj neposredne telefonske povezave Porabja s Slovenijo ni bilo. Več o začetkih izhajanja takrat 14-dnevnika in izzivih zdaj tednika več v oddaji. Tu pa si lahko ogledate 1.številko Porabja Predsednica graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jera Jagodic pojasnjuje, kako zdaj poteka študij in kako deluje klub na daljavo. Spregovori pa tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. Svoja dela je prispevalo 21 umetnikov. Med njimi so znani koroški slovenski likovni umeniki ; Valentin Oman, Gustav Januš, Tanja Prušnik, Karl Vouk, Mirko Malle in drugi... Katalog si lahko ogledate na KSŠŠG_dražba KATALOG.  Dražba umetniških del, na kateri lahko sodelujete, poteka do 28.2. 2021. Več informacij najdete tu. O izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pa pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in naj se odločijo za študij, ki jih veseli. Dan odprtih vrat Kluba zamejskih študentovfoto: KZŠ  

Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020 Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini. Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "Beseda je kulturnemu človeku dragulj" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.   V Porabju so osrednjo proslavo naslovili Ne pozabi! Slovenec sem! V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku. Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze,  poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru. Ko gesta postane dogodek Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica Tanja Prušnik, ki jo je na Valu 202 dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje. »Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.« V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom  Ko gesta postane dogodek, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo. »Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju  in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.« Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava. »Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.« Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov. »Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.« Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo. Enajst let in pol tišine Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika. V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv. »Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.« V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo. »Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.« Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla. Reka EPK 2020 – leto dni po odprtju Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila. Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona. Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, sicer zadovoljen z opravljenim. »Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.« Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev. »Uresničili smo programe, ki bodo zapustili  trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.« Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče. Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar. »V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.« Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota. »Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.« Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča: »Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.« EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu. »Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.« Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program. »Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!« Ogled dogajanja je možen na rijeka2020.eu, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok. Še več pa v oddaji. Prisluhnite! Portal Reka EPK 2020Foto: Marjana Mirković Nekdanje luško skladišče Exportdrvo postaja nov kulturni prostor na RekiFoto: Marjana Mirković Reka - EPK 2020Foto: Marjana Mirković Tudi tvrdka Reka2020 domuje v nekdanjem luskem skladiščuFoto: Marjana Mirković Vodja Tvrdke Reka 2020 Irena Krega ŠegotaFoto: Marjana Mirković Sladkorna palačaFoto: Marjana Mirković Notranjost Sladkorne palače na RekiFoto: Marjana Mirković Sladkorna palačaFoto: Marjana Mirković Sladkorna palačaFoto: Marjana Mirković V MMSU trenutno razstava BalthazargradFoto: Marjana Mirković V sklopu Sladkorne palače je v stavbi H svoj prostor našel reški MMSUFoto: Marjana Mirković Ladjo Galeb, ki jo obnavljajo v Kraljevici, je za Tita notranje opremil arhitekt slovenskih korenin Zorko LahFoto: Marjana Mirković

Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk Slovenska senatorka Tatjana Rojc je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine. Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo. "Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren." Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna. "Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino." Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu. "Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani." Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo  skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja. "Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno." In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji! 'Slovence v hrvaškem saboru lahko zastopa samo Slovenec' Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore. Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost. Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020. "Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je." Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin. "O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec." V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom. "Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam  omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost." Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled. "Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos." Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popis prebivalstva letos zagotovo največji izziv Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. »V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.« Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih. Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili. »Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.« Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev. »Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.« Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor. Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati. »Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.« Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film. »Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.« Nove moči za zagon kulturnega življenja V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi Julia Schellander-Obid, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi. »Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.« Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš. Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne. »Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.« Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka. »Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.« Novo delo veseli tudi Primoža Kokovico, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega. Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov. Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen. »Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.« Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost. »Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.« Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije. »Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.« Še več pa v oddaji. Prisluhnite!