Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v čezoceanskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika v tujini, ki poteka v Ljubljani. Ustavljamo se tudi pri rojakih v Švici, kjer je dogajanje v najstarejšem slovenskem društvu Triglav v Zurichu v prvih tednih leta zelo živahno. Seznanjamo vas z vsebino seje državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je v torek posvetila tudi problematiki, povezani s težkim finančnim položajem slovensko argentinske šole v Mendozi, predstavljamo pa tudi načrtovane dejavnosti Rafaelove družbe in delovanje Erlichovega doma na Svetih Višarjah, ki ga upravlja.

Gost oddaje je ekonomist dr.Matevž Rašković, katerega razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je, da bi morali sociologom najti mesto na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Trenutno poučuje na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji, zanima ga ekonomika pripadnosti in je zelo kritičen do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in pogleda na svet ter odnosa do okolja. Kot pravi, včasih napredujemo tudi z odštevanjem in s kakšnim korakom nazaj. V tokratni oddaji bomo pogledali tudi med Slovence v Srbiji, ki živijo v bližini meje z Romunijo, ter v Slovensko planinsko društvo na Predarlskem.

Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.

Prvo zgodbo v novem letu bo spisala doktorica Urška Velikonja, profesorica prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, ki raziskuje področje finančnega kriminala. Veliko se ukvarja z ameriškim trgom vrednostnih papirjev ter s kršitvami pravil na njem. Med drugim razloži, kaj je trgovanje z notranjimi informacijami in prirejanje računovodskih knjig ter kako ameriški regulator ukrepa proti temu. Skupaj s sogovorniki iz organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, pa smo potegnili črto pod minulo leto ter napovedali najpomembnejše dogodke v letošnjem.

V zadnji letošnji oddaji predstavljamo zgodbi podoktorske raziskovalke gozdarstva Ane Stritih iz Nemčije in nevrokirurginje dr. Martine Šebök, ki deluje v Švici, ustavljamo se v Porurju, kjer deluje pevski zbor Slovenski Cvet, podajamo pa se tudi na sever Evrope , kjer že diši po slaščicah, ki nastajajo pod rokami Saše Arhar, ki že deset let živi na Finskem.

Tokratna oddaja je praznično obarvana. Slovenci v Rimu so že zaznamovali torkov državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti, tudi z nagovorom novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Franca Buta. O pomenu božiča in o božičnih tradicijah smo povprašali patra Martina Krizologa Cimermana, ki že 31 let vodi slovensko cerkev na Manhattnu. O decembrskih praznovanjih tudi z rojaki iz Nove Zelandije, Kanade, ZDA ter nekaterih evropskih držav. V Ljubljani pa je potekal tradicionalni simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.

Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.

V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.

Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.

Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.

Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.

V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.

V tokratni oddaji gostimo doktorico znanosti s področja biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki se ukvarja z onkološko ginekologijo. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev ameriške zvezne države New York, v okviru katere na leto zdravijo 2 milijona ljudi, preučuje endometriozo, kronično bolezen žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica pravic žensk in spodbujanja enakopravnosti spolov, k čemur so jo spodbudile tudi lastne slabe izkušnje. V oddaji gostimo tudi Edija Mejača, ki v Clevelandu že vrsto let pripravlja slovensko radijsko oddajo Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, govorimo pa tudi o tem, kako Slovenci v Združenih državah zaznamujejo jesenske praznike.

V oddaji nekoliko podrobneje predstavljamo vsebino razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo Slovencem po svetu, odpravljamo se v Argentino, kjer bo v slovenski skupnosti v Buenos Airesu ta konec tedna potekal 68. Slovenski dan, gostimo tudi nefrologa dr. Boruta Čižmana, ki že več kot 30 let živi in deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo pa se tudi na Reki, kjer so Slovenci tesno povezani z rojaki iz Kaknja, ki so jih pred dnevi tudi obiskali.

V tokratni oddaji gostimo nevrokirurga doktorja Andreja Vraniča, ki zadnjih 8 let kot svobodni zdravnik deluje v Parizu, se pa vsak mesec vrača v Slovenijo. Doktor Vranič opisuje vpliv sodobnega načina življenja na naše možgane in na zdravje hrbtenice, primerja odnos zdravnikov do pacientov v Franciji in Sloveniji ter komentira odnos do zdravniških napak. V oddaji gostimo tudi nagrajence natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v izseljenstvu. Slišali pa boste še, kako je minila Folkloriada v Sttutgartu.

V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.

Tokrat gostimo zdravnike. V Ljubljani je namreč potekala konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Na njej so razpravljali o številnih temah, med drugim o organizaciji zdravstvenega sistema, razvoju medicine, vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine, pa tudi o najnovejših dosežkih slovenske medicine. Predstavljamo izkušnje doktorja Jurija Gorjanca, ki deluje v Celovcu, ter doktorja Aleša Pražnikarja, ki je zaposlen na Škotskem. Pogledali pa bomo tudi na Švedsko, kjer po prazničnem prejšnjem koncu tedna jutri pripravljajo še knjižno prireditev.

V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.

Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.

Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.

Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.

Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu

Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.

Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.

V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.

V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.

V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.

Osrednji del oddaje namenjamo utripu z izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki je minuli konec tedna potekalo v Vipavi. ustavljamo se tudi na 29. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu in na Konferenci mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v Ljubljani.

Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.

Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.

Tokrat govorimo o tem, kaj prebivalcem Gambije, kjer po vaseh ni ne elektrike ne vode, sonce pa zahaja okoli sedmih zvečer, pomeni postavitev uličnih svetilk. Slovenka, ki v Gambiji s slovenskimi donacijami in skupaj z drugimi slovenskimi prostovoljci postavlja solarne luči, pravi, da te domačinom prinašajo večjo varnost, pa tudi spodbujajo vaško gospodarstvo in razvoj. Slovenci v Švici se pripravljajo na Abrahama – vsakoletna prireditev Slovenski otroci vabijo namreč praznuje 50 let in jutrišnja izvedba bo še bolj slavnostna in množična kot običajno. V Sloveniji pa so v teku priprave na poletno dogajanje, namenjeno izseljencem in zdomcem – tudi otrokom.

V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.

V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.

Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.

Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.

Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.

Tokrat predstavljamo mlado Alyo Elouissi, ki se že od otroštva ukvarja z igralstvom in s petjem; letos bo nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Alya je pri 19.letih odšla v London, kjer je igrala v serijah in filmih, po koncu igralskega študija v Moskvi pa zdaj živi v ruski prestolnici. Pogovarjali smo se tudi s pevko, igralko in glasbeno pedagoginjo Nino Rotner, ki živi v Berlinu in nastopa na jazz festivalih. Jožica Nesič pa pripoveduje, kako je bilo v začetku 60. let začeti novo življenje v Severnem Porenju-Vestfaliji.

V oddaji predstavljamo zgodbo razvojnega psihologa slovenskih korenin iz Bonna dr. Mihaela Kavška, naš gost je tudi predsednik slovenskega društva Maribor v nemškem Hildnu in predsednik koordinacije slovenskih društev za Severno Porenje Vestfalijo Jože Pahič, ustavljamo se pri Slovencih na Irskem in vas seznanjamo z načrtovano dejavnostjo tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj več pa izveste tudi o tradicionalni prireditvi Cankarjevi dnevi v organizaciji slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu, ki bo v prihodnjih dneh zaznamovalo tudi 30 letnico ponovne oživitve delovanja društva.

Podajamo se na Češko , kjer je minuli konec tedna potekal dvodnevni dogodek, imenovan Slovenski dnevi, lektorica slovenskega jezika v Brnu Mateja Kosi pa nam bo dogajanje nekoliko podrobneje osvetlila in predstavila tudi delo lektorata slovenščine. O učenju slovenskega jezika v Severni Makedoniji pa smo se pogovarjali z dolgoletno učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Skopju Sonjo Dolžan. Predstavljamo pa tudi zgodbo Ptujčana Klasa Berliča Frasa, ki je pred sedmimi leti novi dom z družino našel v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija.

Učitelj Rajko Tekalec pripoveduje o življenju, razpetem med Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom, ter o tem, kako pomembna je vloga učitelja za tamkajšnje Slovence. Z Danijelo Lovrenčič smo se pogovarjali o tem, kako je bilo odraščati v Nemčiji in česa se najbolj veseli ob prihodu na obisk v Slovenijo. Iz Clevelanda v Ohiu pa o slovenski glasbeni prireditvi - 39. festivalu diatonične harmonike.

V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.

V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.

Tokrat prek radijskih valov najprej potujemo v Združene države Amerike, kjer deluje ameriško slovenski literarni zgodovinar, urednik in prevajalec , rojen v Clevelandu, Thimoty Pogačar, ki je pred časom v angleščino prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko. Prisluhnete lahko zgodbi farmacevtke Irene Gros, ki je pred sedmimi leti novi dom našla v Nemčiji, ustavljamo se tudi v Avstraliji, kjer so pred nedavnim zaznamovali 20.letnico delovanja Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - Hasa, pozornost pa namenjamo tudi slovenskim ljudskim in narodnim pesmim, ki so zdaj dostopne tudi prek aplikacije Venec slovenskih, pripravili pa so jo koroški Slovenci.

V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.

Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.

Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.

Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.

Tokrat boste v oddaji lahko prisluhnili pravemu radijskemu programu, ki so ga ustvarili slovenski zdomski otroci na nedavnem Medgeneracijskem srečanju Slovencev v nemškem Baasmu, predstavili bomo tudi zgodbo Valentine Rolih Lazar, ki z družino živi v Hildnu, v temle pustnem času pa se bomo podali še k rojakom čez lužo, v Cleveland , kjer je že vse nared za jutrišnje tradicionalno Kurentovanje, v okviru katerega se že več kot teden dni vrstijo tudi številni spremljevalni dogodki.

Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.

Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.

Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.

V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.

V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.

Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.

V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.

Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.

Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.

V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.

V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.

Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.

Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)

Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.

Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.

Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.

Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.

Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.

V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.

Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.Barbara Goršič se z Dolenjske vsak teden vozi v službo v Banjo LukoUčiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.

Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič. Slovenka iz Belgije  je sedanjo službo našla na rekah EvropeOb prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo iz Belgije, ki deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že več let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske  publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Petra Hribovšek je pri raziskovanju na otočju Svalbard srečala tudi severnega medvedaV tokratni oddaji potujemo vse do Arktičnega kroga. Biologinja in mikrobiologinja Petra Hribovšek, ki na Univerzi v norveškem Bergnu opravlja doktorat, pravi, da so tamkajšnji pogoji za delo in raziskave na področju mikroorganizmov odlični ter da se je že privadila na življenje na severu Evrope. Slovenska veleposlanica na Češkem Tanja Strniša pojasni, da imajo Slovenci v tej državi že jutri novo priložnost za srečanje. Muzikologinja Maša Marty, ki že desetletje živi v Bernu, pa spregovori o druženju Slovencev v Švici.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenski čebelar Marko Porenta že sedem let čebelari na MaltiOb Svetovnem  dnevu čebel smo v oddajo povabili slovenskega čebelarja Marka Porento, ki že več  let živi in čebelari na Malti, ukvarja se z avtohtono malteško čebelo, ki je precej bolj agresivna kot kranjska sivka. Sicer pa so ob  prazniku čebel rojaki v številnih  slovenskih skupnostih po svetu pripravili  vrsto različnih dogodkov povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom. Mi beležimo utrip v ameriškem Clevelandu. Podali  smo se tudi v jesensko Avstralijo in se o dogajanju  med Slovenci v Wolongongu  pogovorili s predsednikom tamkajšnjega društva  Ivanom Rudolfom. Obiskali pa smo  tudi Novi Sad in se ozrli k nedeljski prireditvi ob 10-letnici slovenskega konzulata in 25-letnici Društva Kredarica v Novem sadu .

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Ana Kraner o delu v tovarni Siemens in o tem, kakšen je bil Berlin v 70. letihV oddaji o tem, kakšen je bil Berlin v času, ko je še stal Berlinski zid, ter kako so tudi Slovenci pomagali graditi sodobno mesto. Predstavljamo tudi zgodbo pravnice, intelektualke in svetovljanke Lidije Matthews Zwitter, ki je v času druge svetovne vojne iz Londona, kjer je med drugim delala na radiu BBC, poročala o vojni in njenih posledicah. V Rumi v Srbiji se pripravljajo na srečanje Beremo s Slovenijo, v Beogradu pa so zaznamovali 15 let od vzpostavitve lektorata slovenskega jezika na tamkajšnji univerzi ter že 115 let, odkar so tam pripravili prvi tečaj slovenščine.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Primorec je v Bernu aktiven tudi v okviru društva VTIS in pomaga pri organizaciji srečanj Slovencev, ki se izobražujejo in bivajo v ŠviciV prvi majski oddaji se posvečamo dogajanju pri slovenskih rojakih v Švici, Belgiji in v daljni Avstraliji. Z doktorskim študentom farmacije iz Berna Gregorjem Bordonom, ki je tudi predstavnik lokalnega odbora društva V tujini  izobraženih Slovencev - VTIS v Švici, smo se pogovarjali o prireditvi z naslovom Predstavi svojo znanost, ki jo društvo pripravlja v Bernu pa tudi o življenju in izobraževanju v tej državi. O življenju in delu v Belgiji in povezavah z Luksemburgom pa je beseda tekla s Slovencem iz Bruslja Emilom Kosom. Obiskali smo tudi peto celino in aktivni član slovenskega društva Triglav iz Sydneyja Walter Šuber nas je seznanil  z dogajanjem na nedavnem tradicionalnem Srečanju 2. generacije avstralskih Slovencev v Novem Južnem Wellsu, ki so ga ponovno organizirali po dve letnem premoru.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Martina Čufar Potard, nekdanja svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju, že nekaj let živi v francoskem turističnem središčuPotem ko je prva slovenska športna plezalka, ki je osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju, končala športno pot, je - tudi zaradi ljubezni - nov dom našla v mondenem Chamonixu. Martina Čufar Potard, ki zase pravi, da jo v življenju pogosto vodijo naključja, se zdaj med drugim ukvarja z jogo in masažami. Doktor Primož Strojnik, ki živi v Los Angelesu in se je do upokojitve ukvarjal z miniaturnimi elektronskimi napravami, razloži, da se je še v času nekdanje Jugoslavije preselil v Združene države, ker je ugotovil, da moto narediti Ameriko v Sloveniji, ne deluje. Iz Clevelanda v Ohiu pa utrinki s priljubljenega festivala, ki mu pravijo tudi Woodstock polke.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu."Prostovoljci smo zanje vse v enem: fizioterapevti, zdravniki, psihologi"Študentka fizioterapije predstavlja življeje v Gambiji, saj se je pred dnevi iz te zahodnoafriške državice vrnila s prostovoljnega dela. Kot pravi, si najbrž vsak, ki obišče Gambijo, nekoč želi vrniti tja. »Učiteljica, vsi odhajajo, vi pa prihajate k nam« - tako nekako pa bi lahko prevedli stavek, ki ga učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Sarajevu pogosto sliši od svojih učencev. Razloži, zakaj, pa tudi, kako jo je spremenilo življenje v Sarajevu, kjer mora vsak dan sprejemati kompromise. Spominjamo se tudi 30-te obletnice delovanja ženske vokalne skupine Plamen v Kanadi; pandemija jim je sicer otežila vaje in delo, imajo pa za prihodnje veliko načrtov.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Vodja slovenske katoliške misije na Švedskem Zvone Podvinski o svojem skoraj trideset letnem delovanju med Slovenci na severu EvropeV oddaji se najprej podajamo na sever Evrope in se z vodjo slovenske katoliške misije na Švedskem Zvonetom Podvinskim pogovarjamo o velikonočnem praznovanju in delovanju med Slovenci v tej nordijski državi. Pozornost namenjamo tudi velikonočnemu druženju Slovencev na Irskem, ki jih povezuje društvo Detelca. Obiskali smo tudi slovensko argentinski večer, ki so ga ta teden pri nas pripravili slovenski rojaki iz Buenos Airesa in na njem predstavili svojo dejavnost ter Zbornik ob 30 - letnici samostojne Slovenije, ki so ga izdali v Argentini. Na kratko pa predstavljamo tudi nekatere poletne prireditve, ki jih za Slovence po svetu pripravljajo organizacije v Sloveniji.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Obletnico so s podporo slovenske skupnosti zaznamovali  tudi s številnimi kulturno umetniškimi in drugimi dogodkiNajprej smo se ustavili pri naših rojakih v Ameriki, kjer so ta teden z različnimi dogodki zaznamovali tri desetletja ameriškega priznanja Slovenije, gostili smo  tudi dolgoletno učiteljico slovenskega jezika in kulture v Banja Luki Barbaro Hanuš, ki je z letošnjim šolskim letom zaključila svoje delo na tem območju, vendar ostaja s slovensko skupnostjo v Banja Luki tesno povezana, o učenju slovenčine pri Slovencih v Srbiji pa smo se pogovarjali z učiteljico Rut Zlobec iz Vojvodine. Podali pa smo se tudi na Sever Evrope in gostili predsednika Slovenske zveze na Švedskem Alojza Macuha, ki je osvetlil položaj in dejavnost slovenske skupnosti v tej nordijski državi po obdobju pandemije.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.V Bralnem kotičku pri Bruslju 1500 slovenskih knjig, za otroke pravljične uriceZ besedo tokrat potujemo na Češko, v Belgijo in v Nemčijo. Slovenci v Pragi se s koncertom, predstavitvijo del Jožeta Plečnika ter z otvoritvijo razstave o njem na Praškem gradu poklanjajo temu znamenitemu slovenskemu arhitektu ob 150-ti obletnici njegovega rojstva. V oddaji predstavljamo tudi življenjsko zgodbo Rozine Lovrenčič, ki že več kot pol stoletja živi v Nemčiji, kjer skrbi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, za kar je nedavno prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker je 2.aprila svetovni dan mladinske književnosti, pa pozornost namenjamo tudi pravljicam za otroke. V bližini Bruslja pod vodstvom Tine Čeh deluje Kulturni kreativni kotiček, v njegovih prostorih pa Bralni kotiček s slovenskimi knjigami, v okviru katerega enkrat mesečno pripravijo Uro pravljic za otroke.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Srečanje je bilo prežeto s slovensko kulturo, s slovensko besedo in slovensko pesmijoUstavljamo se pri slovenskih rojakih v Severnem Porenju Vestfaliji, kjer so pripravili veliko kulturno  prireditev ob materinskem dnevu, obiskala pa jih je tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Pogovarjali smo se tudi s slovenskim poslovnežem iz Bratislave Borutom Meršakom, ki je tudi predsednik slovensko slovaškega poslovnega združenja Slo-Slo. Za letos v okviru združenja  napoveduje pestre  dejavnosti,  beseda pa je tekla  tudi o ekonomskih razmerah v tamkajšnjem okolju v luči dogajanja v Ukrajini. V oddaji pa predstavljamo tudi zgodbo aktivne Slovenke iz Pariza Ane Stegu Vičič, ki jo je pot v Francijo zanesla pred več kot pol stoletja.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenec iz Berlina opisuje, kako je pomagal dvema družinama ukrajinskih beguncevV oddaji tokrat o pomoči Ukrajini. Mlad Slovenec se je v starem gasilskem kombiju iz Berlina odpeljal v začasno begunsko taborišče v bližini Varšave, tja dostavil zbrano humanitarno pomoč, od tam pa v Berlin pripeljal 5 ukrajinskih beguncev. Opisal nam je to izkušnjo. V oddaji tudi na Zahodni Balkan; slišati je namreč bojazni, da bi se reševanje težav s silo iz Ukrajine preneslo tudi drugam, denimo v Bosno in Hercegovino, ki se sooča z notranjepolitičnimi trenji. Slovenki, ki živita v Sarajevu in Banja Luki, opisujeta, kakšno je vzdušje v njunih mestih, pa tudi, kaj so se dogovorili ob nedavnem obisku ministrice Helene Jaklitsch pri njih. Pri Slovencih v Beogradu pa smo preverjali, kolikšna je tam motivacija za študij v Sloveniji.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Katja Žvan Elliot o razmerah za življenje na severu Afrike in o tem, zakaj številni tam ne vidijo prihodnostiKer je bil v torek mednarodni dan žensk, se tokrat posvečamo tudi njihovemu položaju. Profesorica Katja Žvan Elliot z Univerze v Ifranu v Maroku pojasnjuje, kakšen je položaj žensk v Maroku, Alžiriji in Tuniziji, odgovarja na vprašanje, ali se je ta spremenil po arabski pomladi, govori pa tudi o tem, kako je biti profesorica in raziskovalka v moškem svetu. Pesnik in pisatelj Dušan Šarotar, ki je sodeloval na prvem večeru spletnega festivala slovenske književnosti S(o)lo libri, v pesmi predstavlja svoj pogled na vojno v Ukrajini. Slovenci v Berlinu oživljajo tradicijo praznovanja gregorjevega. Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko pa pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami pojasnjuje, kako lahko svoj glas oddajo Slovenci na tujem.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Dogajanje v Ukrajini se je močno  dotaknilo tudi dela na Univerzi v BrnuV oddaji se najprej podajamo v češko mesto Brno, kjer že vrsto let deluje tudi slovenski lektorat, vodi ga lektorica  slovenskega jezika Mateja Kosi, ki v okviru učenja slovenščine pripravlja tudi veliko kulturnih dejavnosti, povezanih s promocijo slovenskega jezika. Spomladanski semester se je začel prežet z dogajanjem v Ukrajini. Predstavljamo tudi zgodbo Romane Šuštar, ki že več kot tri desetletja živi v tujini, biva v Londonu in je tudi povezana z jezikoslovjem. Tekoče govori sedem jezikov, pet jih poučuje, med drugim tudi slovenščino. Predstavljamo tudi revijo Lipa, ki že tri desetletja izhaja pod okriljem Slovencev na Nizozemskem, prav zdaj pa je ob njeni 30-letnici  v Ljubljani na ogled tudi razstava. Ustavljamo  pa se tudi v Avstraliji, ki so jo v zadnjih dneh prizadela velika neurja in poplave in se o razmerah v Novem Južnem Wellsu in Queenslandu pogovarjamo z nekdanjo častno konzulko Slovenije v Avstraliji Nevenko Golc Clarke.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Podjetniki slovenskih korenin na ameriškem srednjem zahodu za tesnejše sodelovanje, da bi izkoristili poslovne priložnostiTokratna oddaja Slovencem po svetu je nekoliko pustno obarvana. Ker je ta čas v letu, ko po izročilu kurenti z velikim truščem odganjajo zimo ter kličejo pomlad, smo se pozanimali, kako kurentovanje zaznamujejo v Clevelandu v Združenih državah Amerike, kjer kurentovanje po vzoru ptujskega tradicionalno pripravijo vsako leto. Generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alenka Jerak poleg tega pojasnjuje, na katerih področjih so dejavni podjetniki slovenskih korenin v Clevelandu in zakaj si prizadeva za njihovo tesnejše povezovanje. Med slovenskimi zdomci na stari celini je ta konec tedna poseben za društvo Kredarica iz Novega Sada, pa tudi za več kot 50 slovenskih otrok in mladostnikov iz Nemčije, ki v Bohinju začenjajo zimsko šolo v naravi.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Andrej Jerman na severu kot trener uživa v delu z mladimi. Ustavili smo se tudi pri učiteljih slovenščine na južni polobli in študiju slovenščine v BeograduV oddaji  pozornost  namenjamo spletnemu strokovnemu seminarju za učitelje slovenščine v slovenskih skupnostih na južni polobli in se pogovarjmo z dvema udeleženkama - Dolores Varlec Sirman iz Avstralije in Aleksandro Verbošt z Nove Zelandije.  Prostor  namenjamo  tudi študiju slovenskega jezika na beograjski univerzi, naša gostja pa je profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu dr. Maja Đukanović. Oddaja  pa je tudi nekoliko športno obarvana, gostimo namreč nekdanjega vrhunskega športnika, alpskega smučarja Andreja Jermana, ki je pred sedmimi leti delo in novi dom našel na Norveškem.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu. Rojaki v Clevelandu najbolj poznajo Prešerna, Cankarja in Gregorčiča, Američani pa ŠalamunaV oddaji Slovencem po svetu tokrat gostimo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch. Med drugim odgovarja na vprašanja o denarju iz razpisa Urada za financiranje slovenskih društev in posameznikov po svetu in o tem, kako v Slovenijo pritegniti mlade Slovence, ki so se šolali v tujini. Ker je bil v torek slovenski kulturni praznik, smo Slovence, ki živijo na tujem, povprašali, kako praznujejo Prešernov dan in kako pomembna je zanje kultura. Iz Clevelanda v Ohiu bo o tem spregovoril lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, iz Švedske in Nemčije pa učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine Danni Stražar in Lena Vastl Vračević.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenci na Irskem na Prešernov dan obujajo društvo Detelca, da bi se tesneje povezali in Slovenijo približali IrcemV tokratni oddaji pogledujemo proti bližajočemu se kulturnemu prazniku. Besedo dajemo vsestranski kulturni ustvarjalki Jasmini Cibic, ki živi v Londonu in med drugim deluje na področju filma, kiparstva, instalacij in performansa. Prejela je že vrsto priznanj, konec minulega leta eno od najbolj prestižnih britanskih nagrad za umetnost Jarman za delo na področju filma. Gostimo tudi Ines Zdešar, ki s partnerjem vodi kmečki turizem na jugozahodu Irske; ta je med Irci, ki so navdušeni nad tradicionalnim slovenskim zajtrkom in polento, postal pravi hit. Ines Zdešar je tudi pobudnica oživitve delovanja društva Detelca. Obiskali pa smo tudi zimsko šolo slovenskega jezika v Ljubljani in se s potomko slovenskih izseljencev iz Argentine pogovarjali tudi o tem, koliko slovenščine se ji je uspelo naučiti na zimski šoli.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Fredy Mohorič že 19 let živi v Capetownu, med drugim raziskuje divje orhideje. V oddaji tudi Alenka Uduč iz Prijedora in Urška Rožman iz Birminghama V oddaji  predstavljamo zgodbe naših rojakov iz Južne Afrike, Balkana in Velike Britanije. Slovenec Fredy Mohorič iz Capetowna med drugim  pripoveduje o življenju med pandemijo v Južnoafriški republiki, o svojem delu, ki je povezano s popravljanjem industrijskih strojev, pa tudi o obiskovanju gora v Južni Afriki in svojem hobiju, iskanju divjih orhidej. Podajamo se  tudi  v Bosno in Hercegovino in se s predsednico slovenskega društva Lipa iz Prijedora Alenko Uduč pogovarjamo o dejavnosti društva in življenju slovenskih rojakov na tem območju, predstavljamo  pa tudi mlado Urško Rožman iz Brežic, ki tri leta biva in študira v angleškem  Birminghamu, tam pa se ukvarja z muzikalom in nastopanjem v gledališču.            

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Gosto poseljeni Seul odpira  za opazovanje arhitekture, življenja in  urbanizacije vrsto izzivov in vpogledov, ki so seveda drugačni kot drugod po svetuV oddaji poročamo o vsebini  Okrogle mize Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU o posledicah omejevanja mobilnosti  zaradi pandemije koronavirusa, seznanjamo  vas z 28. Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se začenja v ponedeljek  in novostmi na področju štipendij za tečaje slovenščine, namenjene Slovencem po svetu, predstavljamo  arhitekta in urbanega sociologa, dr. Blaža Križnika, ki že trinajst let  živi in dela v  glavnem mestu Južne Koreje  Seulu, prek radijskih valov pa potujemo tudi v poletno Avstralijo in se s predsednikom Slovenskega socialnega skrbstva in informacijskega urada v Melbournu Petrom Mandeljem pogovarjamo o dejavnosti v tamkajšnji  slovenski skupnosti, trenutnih razmerah in življenju na peti celini.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Vesolje postaja prenatrpano, trki so najbrž le še vprašanje časaV oddaji tokrat najprej pogledujemo v vesolje; predstavljamo mladega astronoma Tea Močnika, ki na Havajih že dve leti sodeluje pri delu v observatoriju Gemini. Med drugim opazuje z 8-metrskim teleskopom, ki je postavljen na vrhu 4-tisočaka Mauna Kea. Zanimajo ga zlasti planeti zunaj našega osončja; vesolje po njegovem postaja prenatrpano, vse več objektov v njem vpliva tudi na delo astronomov. Predstavljamo tudi prevajalko, slovenistko in germanistko Marjano Jerman, ki v Munchnu poučuje slovenščino; kot pravi, se nekateri našega jezika začnejo učiti tudi zato, ker jim je všeč kakšna slovenska glasbena skupina. Pred mikrofon pa smo povabili še predsednico Društva v tujini izobraženih Slovencev Kristi Hodak Knobloch. Kot pravi, ima VTIS že več kot 2 tisoč članov, prihodnji teden organizirajo karierne dneve.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Lansko delo je močno zaznamovala epidemija, za letos imajo veliko načrtovV oddaji se posvečamo pregledu lanskega dela in načrtom za letos v štirih organizacijah, ki delujejo na področju ohranjanja stika matice s slovenskimi izseljenci in zdomci, to so Združenje Slovenska izseljenska matica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres in Rafaelova družba. Dogajanje je lani krojila tudi epidemija, izvedbo dogodkov so morali prilagoditi razmeram. Vse štiri organizacije imajo smele načrte tudi za letos, upajo, da jih bodo kljub razmeram lahko izvedli čim več; osrednji dogodek bo srečanje Dobrodošli doma, ki bo letos v Novem mestu. V oddaji predstavljamo tudi doktorico Alenko Jelen, ki že več kot desetletje živi in dela v Veliki Britaniji; ukvarja se z raziskovanjem na področju odnosov z javnostmi.

Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat. V Avstraliji doživljajo božične praznike v objemu poletne vročine, vendar le nekoliko  bolj običajno kot laniTudi v druženju z našimi rojaki po svetu dodajamo nekaj prazničnega vzdušja v božični večer. Najprej se selimo v poletno  Avstralijo in se pogovarjamo z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavljamo se  v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus in kramljamo z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope diši po prazničnih slaščicah, ki jih peče Saša Arhar. Osem let že biva na Finskem tako, da dobro pozna tudi  božičnimi običaje v tej nordijski državi. Praznično vzdušje čez lužo, v Kaliforniji pa na kratko  predstavlja glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Doktorski študent Tim Weber pravi, da je slovenska znanost v tujini zelo dobro prepoznavnaV oddaji pozornost namenjamo  podelitvi priznanj predsednika republike Boruta Pahorja  Slovenski izseljenski matici in slovenskemu rojaku iz Srbije Saši Verbiču.  Z zimo v Ljubljano prihaja tudi Zimska šola slovenskega jezika, ki vsako leto privabi številne učence, željne znanja slovenščine iz vseh koncev sveta. Tokrat je zasnovana nekoliko drugače kot po navadi, kako, pa vam razkrivamo v oddaji.  Naš gost je  tudi tajnik društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev Tim Weber, ki sicer opravlja doktorski študij v Švici, preselili pa smo se  tudi čez lužo in se pogovarjali z glasbenim ustvarjalcem Žigo Pirnatom, ki že 11 let živi v Združenih Državah Amerike, trenutno pa biva in ustvarja v Los Angelesu.  

V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku. V novinarske vode sta Mirka Vasleta pripeljali predvsem radovednost in vedoželjnostV portretni oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je med drugim redno obiskoval slovensko sobotno šolo. Pel je v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let med drugim pisal ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Dejaven je bil med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu pristojen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija. Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo, pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva, pred leti je tako nastala njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenska skupnost v Novem Sadu v svojem delovanju namenja največ pozornosti prav ohranjanju slovenske kulture in jezika, predvsem ju skuša približati mlajši generacijiV oddaji se tokrat najprej ustavljamo pri  slovenskih rojakih v Novem Sadu, kjer so v okviru slovenskega društva Kredarica pripravili že 9. Dneve slovenske kulture in 18. Dneve slovenske poezije prav tako pa tudi večer slovenske pesmi z gosti iz Bosne in Hercegovine. Pogovarjali smo se tudi z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, ki z novim šolskim letom poučuje tudi na Evropski šoli v tem nemškem mestu. Obiskali pa smo tudi slovenske rojake na Severu Evrope, na Finskem, kjer so pripravili  predbožično srečanje, ki so ga tokrat združili s 30. letnico samostojne Slovenije in 10. letnico slovenskih srečanj z delavnicami za otroke.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Študentje, ki študirajo slovenščino v Brnu, so že pred začetkom študija večinoma  dobro seznanjeni s Slovenijo in slovensko kulturoV oddaji gostimo  slovenistko iz Prlekije  Matejo Kosi, ki že deset let biva in dela v češkem Brnu. Vodi slovenski lektorat na Filozofski fakulteti Masarykove univerze, podrobneje pa predstavlja študij slovenščine v Brnu, svoje izkušnje iz življenja in dela v tem češkem mestu, pa tudi trenutne korona razmere na Češkem. Ustavljamo se tudi  na tradicionalnem  Festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v ameriškem  Clevelandu, predstavljamo  pa tudi  Sebastjana Kovačiča, ki se je pred petimi leti preselil na Tajsko, kjer se ukvarja s turizmom.  

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Mlada pravnica se raziskovalno ukvarja z diskriminacijo oziroma nediskriminacijo v pravu javnega zdravja v Evropski unijiNajprej se podajamo v Belgijo in se s pravnico Danajo Fabčič Povše, ki biva v Loevnu, doktorat iz prava pa opravlja na univerzi v Bruslju, pogovarjamo o njenem raziskovalnem  delu, študiju in življenju v Belgiji, o povezavah s Slovenijo in tudi trenutnih razmerah, ki so zaznamovale tudi  njeno bivanje in delo v Belgiji. Pripravili smo  tudi zanimivo zgodbo baletne plesalke, arheologinje, prevajalke in sodne tolmačke ter nekdanje lektorice slovenščine v Munchnu Iris Meško, ki že vrsto let živi v bavarski prestolnici, ustavili pa smo se tudi na Severu Evrope in se z glasbenico, učiteljico slovenskega jezika in kulture ter prevajalko Dani Stražar s Švedske  pogovarjali o  bližnjem Miklavževem koncertu in prireditvi ob 30-letnici samostojne Slovenije, ki ju pripravljajo v Stockholmu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Prikazani so družbeno aktualni in angažirani filmi, ki odstirajo problematiko, v kateri se nahajamoV oddaji se najprej ustavljamo na letošnjih  5. Dnevih novega slovenskega filma, ki se končujejo v Sarajevu, seznanjamo vas z jesenskim dogajanjem pri slovenskih rojakih v Rumi v Srbiji, potujemo tudi  v Nemčijo in se s Karolino Štuhec Meglič pogovarjamo o  delovanju kulturnega društva Slovenija v Stuttgartu.  Ustavljamo pa se  tudi na Martinovanju v Angliji, ki ga je organiziralo društvo VTIS , nekaj utrinkov pa je strnila Evelina Ferrar, članica odbora skrbnikov Britansko - Slovenskega društva, ki je pripovedovala tudi o drugih aktivnostih društva in aktualnem dogajanju na Otoku.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Mlada antropologinja se raziskovalno  ukvarja  z različnimi vidiki slovenstva med Slovenci v ArgentiniV oddaji gostimo  antropologinjo  Nadio Molek de Jager, rojeno v Argentini, ki se je pred dobrimi štirimi leti odločila, da se preseli v Slovenijo, od koder izhaja njen oče. Arhitekt Miha Zanoškar, ki že osem let živi in dela na Norveškem, je pripovedoval o življenju in delovnih izkušnjah v tej nordijski državi,  ozrl pa se je  tudi k razmeram v času korona krize. Brucka Aleksandra Špehar iz Banja Luke je z nami delila nekaj vtisov s študija, ki ga je jeseni začela  v Ljubljani. Ustavili pa smo se  tudi na Češkem, predsednik  slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak pa nam je  osvetlil dogajanje med Slovenci v češki prestolnici  v zadnjih tednih in pozornost namenil tudi  pandemičnim razmeram.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Lektorica slovenščine v Romuniji Katarina Dovč skuša študentom  tudi v teh posebnih   razmerah približati čim več slovenske kulture, jezikovnih prvin in literature V oddaji tokrat gostimo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, ki v Romuniji biva in dela že dobra štiri leta.  Pogovarjali smo se tudi s prevajalko in učiteljico v slovenski dopolnilni šoli v Skopju Katarino Dolžan, ki se je v severno makedonsko prestolnico preselila že pred več kot tremi desetletji. Podali smo se tudi na glasbeno področje in se z Danielom Vasletom iz Buenos Airesa pogovarjali o glasbenem ustvarjanju  dua Branko in Dani, ki deluje v Argentini. Seznanjamo pa vas tudi z likovnim natečajem za mlade Slovence po svetu, ki so ga razpisali na Slovenski izseljenski matici.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Zbralo se je več kot 40 učencev, tema srečanja pa tokrat redna telesna dejavnost in slovenski športV  oddaji smo pripravili nekaj utrinkov s slavnostne akademije  ob 70. letnici Slovenske izseljenske matice, ki je potekala v Ljubljani, z dolgoletno učiteljico slovenskega jezika in kulture  v Tuzli Slavico Pavlovič smo se pogovarjali o 20. srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka  v Bosni in hercegovini, ki so ga minuli konec tedna pripravili v Tuzli, s predsednikom slovenskega kulturnega in  pevskega društva Slomšek  v Maasmechelenu  Stanijem Revinškom pa o prireditvi  60. Slovenski dan  v belgijskem Genku. Gostili pa smo tudi urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo iz Argentine  Mirka Vasleta.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenska izseljenska matica ohranja nekatere tradicionalne oblike povezovanja s Slovenci po svetu, v spremenjenih razmerah pa prihajajo v ospredje  tudi novi načini sodelovanjaV luči 70-letnice Slovenske izseljenske matice smo se pogovarjali s predsednikom matice dr. Borisom  Jesihom, pred mikrofon smo povabili tudi  specializanta kardiovaskularne kirurgije v Švici Jana Bidovca, ki nam je nekaj več povedal o zdravniškem delu  v Univerzitetni bolnišnici v Zurichu in izkušnjah iz življenja  v Švici, pomudili smo se tudi v Belgiji, Slovenci v Bruslju namreč prirejajo  razstavo z naslovom Čudesa Slovenije, ob tem pa pripravljajo še bogat spremljevalni program, na kratko pa smo se ustavili še v Franciji in se z Matejo Bizjak Petit pogovarjali o bližnjem pariškem sejmu poezije, na katerem se že deseto leto zapored predstavljajo tudi nekateri slovenski pesniki.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Kot svobodni zdravnik v Franciji zdravi  bolnike s hrbteničnimi in možganskimi boleznimiNa Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije  v Ljubljani smo se pogovarjali z nevrokirurgom, doktorjem Andrejem Vraničem, ki že sedem let opravlja zdravniški poklic v Franciji, bili smo na predstavitvi knjige Svetilnik slovenstva in vernosti v New Yorku avtorja Matjaža Brojana, na dogodku v Ljubljani pa je sodeloval tudi pater Krizolog Martin Cimerman, ki zadnjih 30 let vodi slovensko cerkev na Manhattnu, obiskali smo tudi  razstavo fotografij ob zaključku fotografskega natečaja Moj košček Slovenije v organizaciji Rafaelove družbe, ob začetku novega študijskega leta pa smo se o študiju slovenščine na slovenskih lektoratih v tujini pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik dr. Mojco Nidorfer.  

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenščina je na beograjski univerzi dobro pozicionirana, interes za učenje je več kot odličenOb začetku novega študijskega leta se  s profesorico dr. Majo Đukanović s Filološke fakultete v Beogradu pogovarjamo o študiju slovenskega jezika v srbski prestolnici. Predstavljamo vam slovenskega botanika, profesorja dr. Boža Frajmana, ki že enajst let biva v avstrijskem Innsbrucku in dela na tamkajšnjem Inštitutu za botaniko. Pogovarjali smo se tudi z Jako Zapečnikom, nagrajencem Natečaja za diplomska in podiplomska dela  na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu, ki ga je pripravil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pripravili pa smo tudi zgodbo Jeseničana dr. Ahmeda Pašića, ki se je pred osmimi leti zaradi dela in ljubezni preselil v Singapur.        

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Mladi študentki na Nizozemskem, se včasih zazdi , da v oblakih vidi gorePodajamo se na  Nizozemsko in vam predstavljamo  Marušo  Mohar, ki v Leidnu študira klinično nevropsihologijo, hkrati pa se na Nizozemskem povezuje tudi z drugimi Slovenci, ki se izobražujejo v tej državi.  Prek radijskih valov potujemo tudi na Sever Evrope in se pogovarjamo z Janezom Rampretom s Švedske, ki v tej državi biva že več kot pol stoletja, sicer pa prihaja iz Haloz. Ker je ravno čas trgatev, z vinsko trto pa se ukvarja tudi Janez Rampre, nam je  nekaj povedal tudi o tem, kaj in kako uspeva trta na Švedskem, sicer pa je beseda  tekla tudi o življenju v tej nordijski državi in dejavnosti v tamkajšnji  slovenski skupnosti. Predstavljamo pa  tudi  zgodbo slovenske nevroznanstvenice dr. Valentine Lacovich iz Kopra, ki že osem let dela in biva v Brnu na Češkem.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Festival kranjskih klobas v okviru Slovenskih dnevov v Clevelandu  zbral več kot 1200 ljudiV oddaji smo se ustavili v ameriškem Clevelandu, kjer z nizom pestrih prireditev in dogodkov potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu 2021. Seznanjamo vas s problematiko repatriacije slovenskih rojakov iz Venezuele, ki so jo obravnavali na nedavni seji medresorske vladne skupine za izvedbo repatriacije, pomudili smo se tudi na dveh Balearskih otokih. Na Majorki smo se pogovarjali z Mašo Bizjak, ki tam živi že 15 let, predstavljamo  pa tudi zgodbo Ane Zlatanovič, ki že vrsto let biva na Menorki. Sprehodili pa smo se tudi po razstavi ob 70.letnici Slovenske izseljenske matice ,ki so jo odprli v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Zaradi  koronskih razmer  se rojaki  v Frankfurtu ne bodo srečali na tradicionalnem srečanju, vendar pa bodo dobro  komunikacijo društva še naprej  ohranjala na daljavoV oddaji se najprej selimo v Frankfurt, kjer naj bi čez dobra dva tedna  potekal tradicionalni  Posvet  slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev in socialnih delavcev v Nemčiji s predstavniki nekaterih inštitucij iz Slovenije, ki pa so ga morali žal tik pred zdajci odpovedati.  O tem nam je pripovedoval  predsednik slovenskega društva Sava Frankfurt Igor Križnar. Gostja v  oddaji je tudi mlada  Maša Mikič, ki študira v avstrijskem Gradcu, v okviru svojega študija pa trenutno biva v Srbiji, ustavili smo se  tudi pri Slovencih v  srbskem Pančevu, ki so pripravili zanimiv Kulinarični dogodek, pomudili smo se v prestolnici Bosne in Hercegovine pri slovenskem  društvu Ivan  Cankar, kjer  so jesenski projekti že stekli, minuli konec tedna  pa so se udeležili tudi Srečanja slovenskih društev iz Bosne in Hercegovine v Zenici, predstavljamo pa tudi  misijonarko Bogdano Kavčič , ki že pol stoletja deluje v Afriki.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Mlada violinistka se med glasbenim ustvarjanjem  posveča tudi prostovoljstvu in pedagoškemu deluV oddaji gostimo  mlado islandsko slovensko violinistko Rannveig Marto Šarc, predstavljamo zgodbo Mojce Nodelijk Guštin, ki jo je pot pred 35 imi leti pripeljala na Nizozemsko, ob začetku novega šolskega leta  pa se ustavljamo tudi na Češkem. Učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Pragi bodo v šolske klopi sedli prihodnji teden, o pripravah na začetek pouka  pa smo se pogovarjali z učiteljico v slovenski šoli v češki prestolnici Heleno Poche. Ustavili pa smo se tudi pri pripravah  na osrednjo prireditev Slovenske izseljenske matice ob njeni 70.letnici.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Učiteljica Magdalena Novak je v slovensko šolo v novem šolskem letu pospremila deset novih učencevV zadnji avgustovski oddaji osrednji prostor namenjamo področju šolstva v tujini in izobraževanju. Tako se ob začetku novega šolskega leta pogovarjamo z dolgoletno  učiteljico slovenskega jezika in kulture v Berlinu Magdaleno Novak, seznanjamo vas s podrobnostmi v zvezi s štipendijami za Slovence v zamejstvu in po svetu za študij v Sloveniji, na kratko pa se ustavljamo  tudi pri bližnji Jesenski šoli slovenskega jezika . Pomudili pa smo se tudi v Avstraliji in se pogovarjali z Bronko Seljak, ki študira v Sydneju in si že  tri leta nabira izkušnje na peti celini, v zadnjih mesecih tudi v luči razmer, povezanih s korona krizo.

V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.Mož, oče, znanstvenik, motorist, gasilec in tekač, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec.V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo ddr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.

V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.Iz Rusije z ljubeznijo.V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.

V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.V tokratnih Portretih gostimo filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, borca za pravice slepih Nocoj bomo v Portretih Slovencev po svetu z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982.  V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V naš radijski studio sem ga povabila Mojca Delač.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Dolgoletna učiteljica slovenskega jezika in kulture v Nemčiji.V oddaji  tokrat  predstavljamo dolgoletno učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Natalijo Robnik. Z letošnjim šolskim letom  zaključuje 17 letno poučevanje v slovenski dopolnilni šoli v Frankfurtu in tudi poučevanje na Evropski šoli v tem mestu. Leta 2004 je iz Maribora prispela v Nemčijo in v vseh teh letih učiteljevanja se je v njenih učilnicah zvrstilo mnogo slovenskih zdomskih otrok in tudi odraslih, ki jim je posredovala znanje slovenščine.  O dolgoletnih izkušnjah poučevanja v slovenski šoli v Frankfurtu, o življenju v Nemčiji  in povezavah s slovensko skupnostjo v tem nemškem mestu Natalija  Robnik pripoveduje v Portretih Slovencev po svetu.

V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.Legendarna pevka Ansambla bratov Avsenik, prejemnica Reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica.V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica Reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.Dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna.V Portretih Slovencev po svetu tokrat  predstavljamo rojaka  Janeza  Bizjaka  iz Švice. Že več kot pol  stoletja  živi  v Švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva  Soča iz Schaffhausna, vseskozi zelo aktiven  v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer  pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača.  Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva  prerasla  v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini, ostaja v Sloveniji.

V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.V Kanado je odrinil kot mladenič, danes pa je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov v tej državiV Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost  najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi  pobudnik za ustanovitev  slovensko kanadske gospodarske  zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Tabor je letos potekal v luči treh desetletij samostojne Slovenije pod naslovom Slovenci pred 30. leti in danesV  oddaji tokrat poročamo o dogajanju na 27. Taboru Slovencev po svetu, ki ga je minulo nedeljo v Šentvidu pri Ljubljani pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, potekal  pa je v luči 30. obletnice samostojne Slovenije, Svetovni slovenski kongres je z odprtjem spominske plošče in slovesnostjo v Cankarjevem domu zaznamoval tri desetletja od ustanovitve, ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom kongresa Borisom Pleskovičem. Ustavili pa smo se  tudi v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so  minuli teden odprli razstavo VTISi 30 o spominih slovenskih rojakov po svetu na priznanje samostojne slovenske  države.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenci v Londonu 1991-1994: Akcija civilne družbe v podporo osamosvajanju London,  1991.  Dogodki v rodni domovini so zaznamovali tudi dogajanje med Slovenci v britanski prestolnici. Spodbudili so spontano, organizirano delovanje civilne družbe v podporo slovenski samostojnosti. Trideset let po tem so se ključni akterji zbrali v radijskem studiu, v posebni oddaji Slovencem po svetu. Od Slovenskega kriznega centra do glasila The Slovenian Newsletter in demonstracij na  trgu Trafalgar. Gosti oddaje bodo dr. Polonca Truden Dobrin, mag. Jana Valenčič, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, prof. dr. Marko Hawlina in mag. Miha Dobrin Pred radijski mikrofon jih je povabila Mojca Delač.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.V treh desetletjih samostojne države se je v večini slovenskih skupnosti po svetu povezanost s Slovenijo okrepilaOddaja je tokrat v znamenju trideset letnice samostojne  Slovenije. V procesih osamosvajanja Slovenije in v prizadevanjih za mednarodno priznanje samostojne države  so bili  zelo dejavni tudi slovenski izseljenci in zdomci, ki živijo po svetu. V oddaji smo se  sprehodili po različnih koncih sveta  in se s slovenskimi rojaki spominjali dogajanja  pred tremi desetletji ob nastajanju naše samostojne  države, ozrli pa smo se  tudi na prehojeno pot Slovenije v tem času skozi oči Slovencev po svetu in se dotaknili tudi  razvoja Slovenije v treh desetletjih v odnosu do izseljencev.  

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Razmere se ob koncu študijskega leta počasi normalizirajo, v ta del Italije se vračajo tudi turistiV oddaji smo se najprej ustavili pri Poletni šoli slovenskega jezika, ki letos zaznamuje 40 let delovanja. Pogovarjali smo se tudi s priznano raziskovalko in profesorico slovenskega jezika in kulture v Italiji Marijo Bidovec. Pripovedovala je o tem, kako je potekalo študijsko leto slovenščine v Neaplju in kako so se spoprijeli z ukrepi in spremembami, ki jih je prinesla pandemija.  Obiskali smo tudi slovenske rojake v Beogradu, ki so ta teden s slovesno prireditvijo zaznamovali 20. letnico slovenskega društva Sava, ki deluje v srbski prestolnici in združuje več kot dva tisoč Slovencev s tega območja. Pomudili pa smo se tudi pri Slovencih v Švici, ki se pripravljajo na tradicionalno nedeljsko  prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole Slovenski otroci vabijo, ki bo tokrat potekala v drugačni obliki kot v minulih letih.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Anzej Lemut iz kitajskega mesta Suzhou pravi, da je celotna slika razmer sedaj  precej optimističnaV oddaji se najprej ustavljamo na Kitajskem  in se s slovenskim podjetnikom Anzejem Lemutom, ki že dve desetletji  biva v tej državi, pogovarjamo  o razmerah dobro leto po izbruhu pandemije, kako je z gospodarsko dejavnostjo, potovanji, kulturo.  Predstavljamo tudi zgodbo slovenskega rojaka Ivana Rudolfa  iz Wollongonga v Avstraliji, ki na peti celini biva že pol stoletja. Po poklicu krojač, že vrsto let vodi tudi slovensko društvo Planica v tem avstralskem mestu. Osvetlili smo tudi lik in delo slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik, etnologinje, antropologinje in etnolingvistke, ki je delovala v Paragvaju. S predsednico slovenskega društva v Tuzli Dragico Tešić  pa smo se  pogovarjali o dogajanju v  tamkajšnji slovenski skupnosti  med pandemijo.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Marko Porenta  na Malti čebelari z avtohtonimi malteškimi čebelami, ki so v primerjavi s kranjsko sivko  precej  agresivneV  oddaji se najprej ustavljamo pri rojakih v ameriškem Clevelandu in  beležimo utrip ob zaznamovanju Svetovnega  dneva čebel.  Predstavljamo tudi zgodbo slovenskega čebelarja  Marka Porente, ki  šest let živi in čebelari na Malti.  Potujemo tudi v Južno Nemčijo, kjer v okviru Koordinacije  slovenskih društev  pripravljajo projekt o delovanju  Slovencev v Nemčiji v času osamosvajanja Slovenije.  Pomudili pa smo se tudi  v Rumi, tam se bodo  v okviru projekta Beremo s Slovenijo ta konec tedna  zbrali mladi potomci Slovencev v Srbiji, ki se učijo slovenščino v slovenski dopolnilni šoli.  

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu. Ker v Miramaru ni mogel smučati, je Jože Žurga z Blok pred skoraj šestimi desetletji začel jezditi na valovih oceanaV oddaji predstavljamo  zgodbo Bločana  Jožeta Žurge, ki že več kot šestdeset let živi v argentinskem obmorskem mestecu Miramar. Še vedno pravi športni zanesenjak velja za začetnika deskanja na vodi v Argentini. Pomudili smo se tudi  v Bruslju in se s predsednico slovenskega društva SloBel Leo Iskra pogovarjali o akciji zbiranja igrač za otroke v Sloveniji, ki jo pripravljajo in spomladanskih dejavnostih društva. Ustavili pa smo se tudi   pri rojakih v Bosni in Hercegovini , predsednica slovenskega društva Cankar iz  Sarajeva Verica Đindo pa nam je  predstavila mednarodni likovni projekt z naslovom  Mostovi med obalami in ljudmi, ki so ga pripravili te dni.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu. Urška  Anumanchi pravi, da je bilo potrebnega veliko prilagajanja  življenju v večmilijonskem  Hyderabatu in da jo Indija še vedno presenečaV oddaji se najprej ustavljamo v Indiji in se o življenju v tej državi, kulturi in aktualnem  dogajanju, povezanim s pandemijo, pogovarjamo z Ljubljančanko  Urško Anumanchi, ki že 12 let živi v indijskem  mestu Hyderabat. Predstavljamo tudi zgodbo Alenke Prezelj iz Cerknega , ki je pred sedemnajstimi leti našla novi  dom na Nizozemskem, kjer se je zaposlila v bančništvu. Pomudili pa smo se še v Severni Makedoniji in se z Mileno Pinza iz Bitole  pogovarjali o njeni življenjski poti, poučevanju v slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti, na katero močno vplivajo trenutne  korona razmere .