Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].   

V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.

Postni čas v cerkvah na avstrijskem Koroškem zaznamujejo tudi postni prti, s katerimi zakrivajo križe in oltarje. Kakor so zapisali na spletni strani krške škofije, segajo prve omembe postnih prtov v konec prvega tisočletja. Domnevajo, da so sprva za to uporabljali neokrašene, preproste in enobarvne kose blaga, sčasoma pa so se spreminjali v umetniško oblikovane postne prte. V celovški stolnici so letos k sodelovanju povabili Evo Petrič, ki je lani pripravila postni prt tudi za stolnico sv. Štefana na Dunaju. Naslov njene letošnje instalacije je „Orakelj – točka v tebi, ki ve… Za Petričevo je značilno, da deluje na multimedijski način. V njenih delih se prepletajo vizualni elementi, videoposnetki in fotografije z glasbo in literaturo. Postni prt Eve Petrič je včeraj v celovški stolnici prikazal škof Jože Marketz, to nedeljo ob 17h pa bo o svoji umetniški instalaciji spregovorila umetnica sama.

V sveti in spokorni postni čas bodo vstopili tudi naši rojaki v Clevelandu. Na današnjo pepelnično sredo bosta pri Svetem Vidu sveti maši ob petih popoldne v kapeli svetoviške vasice in ob pol sedmih zvečer v cerkvi. Obakrat bo tudi pepeljenje. Ob petkih popoldne bo v kapeli svetoviške vasice češčenje Najsvetejšega in križev pot, zaključek bo s sveto mašo. Pri Mariji vnebovzeti so danes zjutraj že imeli sveto mašo s pepeljenjem, druga bo zvečer ob sedmih. Križev pot bodo premišljevali vsako postno nedeljo popoldne v slovenščini in vsak postni petek zvečer v angleščini. Ob petkih bo sledila sveta maša in nato ura molitve pred Najsvetejšim, ki se bo zaključila z litanijami in blagoslovom. Vsak četrtek zvečer pa bo evharistično češčenje v tišini. Ta petek pa se bodo začele tudi dobro poznane in med rojaki zelo priljubljene t.i. ribje večerje. 

Zveza Slovencev na Madžarskem je sporočila, da je v 67. letu starosti umrl njen ustanovitelj in prvi predsednik Jože Hirnök. V veliki meri je zaslužen za to, da so porabski Slovenci pred več kot tremi desetletji storili prvi in ključen korak k samostojnemu organiziranemu delovanju. Še kot študent v Ljubljani je spremljal dogajanje, ki je pripeljalo do osamosvojitve Slovenije. Jože Hirnök je veliko dosegel tudi v razvoju infrastrukture, ki omogoča porabskim Slovencem izvajanje njihovih dejavnosti. Med drugim je eden od ustanoviteljev Slovenske manjšinske koordinacije Slomak. Za svoje delo je leta 2006 prejel red za zasluge ... leta 2012 pa je postal slovenski državljan. 

V Trstu bo nocoj potekala Prešernova proslava, na katero vabita Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Slavnostni govornik bo dr. Edi Kovač, sodelovali bodo Radijski oder, flavtistka Mila Vučko in pianist Rikardo Janjoš. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, bodo odkrili doprsni kip Alojza Rebule, delo Zorana Pozniča. Tržaški kulturni ustvarjalki Katerina Kalc in Dunja Jogan pa bosta jutri gostji večera Sredi domovine, ki ga pripravlja vladni urad za Slovence po svetu v svojih prostorih na Erjavčevi v Ljubljani. Na ogled bo razstava “V svetu domišljije”, pogovor z ilustratorkama bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.

Kot odmev slovenskega kulturnega praznika, ste lahko spoznali nekatere učitelje, ki na drugih kontinentih poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini.  Ob robu nedavnega seminarja, ki ga pripravljata zavod za šolstvo in urad za Slovence po svetu so bili naši sogovorniki: Lucijana Servin [1.08] in Gabrijela Oblak [10.21] iz Argentine, Aleksander Temlin [15.06] iz Urugvaja, Nevenka Golc-Clarke [24.03[ iz Avstralije in Saša Isoski [34.27], ki poučuje v Združenih arabskih emiratih.  

Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča.  Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

Prešerenov dan so v Slovenskem društvu Sydney v Avstraliji praznovali že to nedeljo. Dvorana je bila skoraj polna s Slovenci vseh generacij. Spomnili so se velikega prispevka Franceta Prešerna k slovenskemu kulturnemu življenju, slišali so nekaj njegovih pesmi, nastopili so tudi najmlajši, osrednja glasbena gostja pa je bila Helena Blagne. Med rojaki je njen nastop obudili spomine na domovino in okrepil močno povezanost s slovensko kulturo. Vsi obiskovalci Slovenskega kluba v Sydneyju so bili navdušeni, veseli in izjemno ponosni, so napisali na facebook strani društva, kjer so se razveselili tudi lepega števila mladih obiskovalcev. 

Danes sta se srečala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V pogovoru je škof predstavil pastoralno oskrbo Slovencev po svetu. V januarju je v Buenos Aires odšel Robert Brest, duhovnik murskosoboške škofije, ki je že pet let deloval med Slovenci v Argentini. Tam so razmere zares zahtevne po smrti msgr. Jureta Rodeta. Kot je sporočil škof Jamnik, za prihodnje upa, da se bo našla rešitev za pastoralno oskrbo Slovencev v Mendozi in drugih krajih Argentine in Urugvaja. Politične in gospodarske razmere v Argentini so zahtevne, kar seveda občutijo tudi naši rojaki. Minister Arčon in škof Jamnik sta se strinjala, da je potrebno narediti vse, kar je mogoče, da slovenska šola Antona Martina Slomška v Mendozi nadaljuje z delom in da se ji pri tem pomaga s finančnimi sredstvi. Minister Arčon je poudaril, da bodo še naprej finančno podpirali različne kulturne dogodke, slovenske šole, obisk maturantov Rasti v Argentini in različne druge dejavnosti med rojaki po svetu, saj je ohranjanje in spodbujanje kulture, jezika in medsebojnega druženja tisto, kar ohranja zavest o lastni identiteti in pripadnost domovini Sloveniji. V nadaljevanju sta minister Arčon in škof Jamnik govorila še o razmerah v Evropi in tudi v zamejstvu, saj se kulturna in verska dejavnost lepo dopolnjujeta tudi na Tržaškem, Goriškem, Koroškem in Porabju.

V Ukvah v Kanalski dolini je bil v petek „Večer slovenske kulture“, ki ga je pripravilo Slovensko kulturno središče „Planika“. V ospredje je prišla misel, da bi slovenska beseda v Kanalski dolini preživela, živela in se prenašala iz roda v rod. Včeraj je bila v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu pri Gorici prireditev ob slovenske kulturnem prazniku, ki sta jo oblikovala prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Ponovitev bo v sredo zvečer v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa bo nocoj večer Društva slovenskih izobražencev. Dr. Lenart Škof se bo pogovarjal z dr. Cirilo Toplak, avtorico monografije Naša vera: Naravoverstvo na Primorskem, ki je lani izšla pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis. V slovenski znanstveni prostor prinaša pomembna spoznanja v zvezi z donedavno neznanim in spregledanim kulturnim fenomenom. Gre za izčrpno študijo tradicionalnega verovanja primorskih starovercev in njihovega življenja. Monografija analizira kompleksno in v marsičem prelomno delo Pavla Medveščka - Klančarja Iz nevidne strani neba (2015), ob lastnih dognanjih avtorice na podlagi terenskih raziskav in akademskih uvidov. Knjiga bo nocoj doživela svojo tržaško predstavitev v Društvu slovenskih izobražencev. Predstavitev knjige je bila že predvidena lanskega 4. decembra, pa je bila preložena zaradi bolezni. Prof. dr. Cirila Toplak je predavateljica in raziskovalka na Oddelku za politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je tudi predstojnica raziskovalnega Centra za politično teorijo. Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in dekan fakultete AMEU - ISH ter tudi predsednik slovenskega Društva za primerjalno religiologijo.

Maks Rozman iz slovenske gimnazije v Celovcu je zmagal na letošnjem govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem. Na začetku oddajo smo slišali nekaj spominov predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravka Inzka na letošnjega Tischlerjevega nagrajenca Karla Smolleta, nato je več o govorniškem natečaju za mlade povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof [5:54], govor Maksa Rozmana smo objavili v celoti [12:53], nato pa še pogovor z dijakom, ki sicer prihaja iz Loma pod Storžičem [20:23]. Slišali ste tudi, kaj so povedali mladi na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah: Nadja Kramer, Katja Berk Bevc, Simon Kummer in Emanuel Meserko [24:10]. K mikrofonu jih je povabil Alen Salihović.   

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja.  Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.  

V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi. 

V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu. 

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.

Karel Smolle je za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem prejel najvišjo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Med drugim pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu, bil je ustanovitelj Koroške dijaške zveze, dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti. Objavili smo nagovor Marjana Pippa in zahvalo nagrajenca. 

Slovenska skupnost v Buenos Airesu se sredi južnega poletja veseli prihoda slovenskega duhovnika. Včeraj zvečer je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice uvodno sveto mašo daroval Robert Brest, duhovnik murskosoboške škofije. To nedeljo ga bodo z veseljem pozdravili med drugim v društvu Slovenska pristava v Castelarju. Brest je v Argentini že deloval pet let, od decembra 2015 do februarja 2021. Še posebej se je posvetil otrokom in mladini. Pri prvem slovesu od slovenske skupnosti v Argentini so naglasili, da se je hitro znašel med neznanimi verniki v velemestu, po petih letih so se poslavljali kot dobri prijatelji. Pomoč slovenskega duhovnika bo zagotovo več kot dobrodošla, potem ko je v začetku meseca umrl dolgoletni slovenski duhovnik in delegat dr. Jure Rode.

24 učiteljic in učiteljev iz slovenskih sobotnih šol iz Argentine, Avstralije, Urugvaja in Združenih arabskih emiratov se v teh dneh udeležuje posebnega seminarja, ki ga pripravlja Zavod za šolstvo ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je udeležence včeraj sprejel minister Matej Arčon in dejal: Na uradu podpiramo dejavnost vseh vas, ki delate z dušo in v ohranjanje slovenskega jezika in kulture vlagate košček sebe. Na seminar so prišli učitelji, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini. Kaj jim to pomeni, so nam povedali Gabrijela Oblák iz Buenos Airesa, Aleksander Temlin iz Urugvaja in Nevenka Golc-Clarke iz Avstralije. Seminar, ki se bo zaključil v soboto, bo namenjen tudi izmenjavi izkušenj in mreženju. 

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je včeraj v državnem zboru obljubil pomoč šoli Antona Martina Slomška v Mendozi. To je edina slovenska šola v Latinski Ameriki, njeno delovanje je zaradi krize v Argentini negotovo. Starši ne zmorejo več plačevati šolnine, šola je namreč zasebna in mora sredstva v celoti zagotoviti sama. Pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon je za naš radio povedal, da so se v velikih težavah znašli lansko leto, saj je v Argentini velika inflacija - do novembra je bila letna inflacija 170-odstotna, decembra pa 25,5-odstotna. Negotov je tudi pogled v prihodnost, saj ne vedo, kaj bo prinesel nov predsednik vlade. Minister Arčon je pojasnil, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu redno financira delovanje šole, ki ima ob predpisanih predmetih tudi slovensko kulturo, književnost in verouk. Lani je od urada prejela 11.000 rednih sredstev, oktobra pa še dodatna sredstva. Pomoč za šolo zbira tudi Slovenska Karitas. Povezavo najdete na naši spletni strani.

Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki.  Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu. 

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Rojaki v Sloveniji smo vabljeni, da pomagamo ohraniti edino slovensko šolo v Latinski Ameriki, osnovno šolo Antona Martina Slomška v Mendozi v Argentini. O akciji, ki jo pripravlja Slovenska Karitas, ste več povedala pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon in strokovna sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe [od 17:26]. Pogovarjali smo se tudi z novim predsednikom stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti, Damijanom Terpinom [27:22] in z rektorjem tinjskega doma Jožetom Kopeinigom o letošnjem novoletnem srečanju [39:38].  

Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.

Včeraj je na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru potekalo zaključno tekmovanje letošnjega govorniškega natečaja. Nastopilo je šest kandidatov iz slovenske gimnazije v Celovcu, dvojezične trgovske akademije iz Celovca in šentpetrske šole. Njihove nastopa so ocenjevali Vincenc Gotthardt, Sara Pan, Jurij Perč, Martina Piko-Rustia, Nadja Volavšek-Kurasch in Miha Vrbinc. Prvo nagrado prejme Maks Rozman iz slovenske gimnazije za govor o temi: „Bodi to, kar hočeš biti ali (p)ostani to, kar si! Prišepetovalci in vplivnice nam sugerirajo, da vsak lahko postane vse na svetu. Kje vidiš ovire, kje možnosti za uresničitev same/ga sebe?“ Drugo nagrado prejmeta Dana Gregorič iz slovenske gimnazije in Urh Sušnik iz Dvojezične trgovske akademije. Nagrade in priznanja bodo prejeli ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2024 Karlu Smolleju ta ponedeljek zvečer v Mohorjevi hiši v Celovcu, sta sporočila organizatorja, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. 

Naši rojaki pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu se bodo v četrtek pridružili svetovni molitvi za edinost kristjanov. Dan kasneje, v petek, pa se bodo priporočili misijonarju med Indijanci Frideriku Baragi, ki ima naziv častitljivi božji služabnik. Minilo bo 156 let od njegove smrti v Marquettu. Bil je plodovit pisatelj in je znal tekoče govoriti osem jezikov. Sestavil je prvi angleško/očipvejski slovar. Bil je tudi navdih slovenskim duhovnikom in drugim v takratnem avstrijskem cesarstvu, da so prišli v Ameriko kot misijonarji. Rojake bo povezala tudi molitev, da bi Baraga bil kmalu razglašen za svetnika. Pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bo to nedeljo v župnijski dvorani kosilo sobotne Slovenske šole. Darovi bodo namenjeni za njeno delovanje. 

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nadaljuje s tradicionalnimi ponedeljkovimi večeri v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti. Nocoj bo na sporedu recital harmonikarice Lare Fortunat, gojenke Avgusta Ipavca pri Glasbeni matici FJK. Gost prvega letošnjega večera Sredi domovine, ki ga jutri v svojih prostorih v Ljubljani pripravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo esejist, publicist, prevajalec in avtor knjige Kavarna Italija, tržaški Slovenec Jernej Šček. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar. V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu bo v sredo predstavitev knjige o življenju Elizabete Turingijske. Pobudnik predstavitve je Jurij Gorjanc, kirurg v bolnišnici pri Elizabetinkah v Celovcu. V Domu glasbe v Celovcu pa se bo v četrtek odvila „Naša pesem za Angolo“, dobrodelni koncert društva Iniciativ Angola. 

Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].  

Zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost bo na jutrišnjem 16. deželnem kongresu v Repnu izbirala novo vodstvo.  Zbrane bo ob odprtju delovnega popoldneva najprej nagovoril dosedanji deželni predsednik Peter Močnik, sledilo bo poročilo deželnega političnega tajnika Igorja Gabrovca, ki stranko lipove vejice krmari od leta 2015. V istem obdobju je tudi njen deželni svetnik skozi tri zakonodajna obdobja, ko je državno in deželno politiko zaznamovalo veliko sprememb. Slovenska skupnost je stranka, ki ima na deželni ravni najdaljšo politično tradicijo, saj je od prvega zakonodajnega obdobja leta 1964 do danes edina preživela z istim imenom in simbolom, z jasnim ciljem narodnostne politike in trdnem zagovarjanju samostojnega političnega nastopanja. Svet, okolje in družba se vse bolj sunkovito spreminjajo in temu se mora nedvomno prilagajati tudi stranka, če želi ostati aktualna. To in še marsikaj drugega bo podlaga za bogato debato. 

Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Zavodom RS za šolstvo ter CMEPIUS-om zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev podeljuje štipendije za kritje šolnin za nekatere tečaje slovenskega jezika, ki jih izvajajo na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri dodelitvi štipendij bodo upoštevali priporočilo slovenske ustanove, v katero so včlanjeni kandidat ali njegovi starši v izseljenstvu, dokazilo o izvenšolskih dejavnostih v slovenskih ustanovah oz. priporočilo ene izmed krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Prav kmalu se bosta začela jutranji in popoldanski tečaj po spletu. Izvajata ga izvrstne učiteljice slovenščine z bogatimi izkušnjami v spletnem poučevanju. Tečaj bo 80-urni in bo potekal dvakrat tedensko med 26. februarjem in 3. junijem 2024. Za štipendijo se je treba prijaviti od 1. februarja. Več na 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najboljše diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij zamejstva in izseljenstva. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj se morajo prijaviti do vključno 22. marca letos. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. Namen natečaja - ta je že dvaindvajseti - je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Urad hkrati spodbuja k razmisleku tudi tiste, ki še razmišljajo o temi svojega diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela, saj natečaj praviloma objavljajo vsako leto. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju del upoštevala izvirnost teme - pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost, strokovnost, zahtevnost in splošno kakovost dela. Več o nagradnem natečaju si lahko preberete na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Svetovni slovenski kongres SSK je začel z drugo sezono projekta Kulinarični most med Slovenijo in rojaki po svetu, v katerem povezujejo starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Ob tem želijo predstaviti slovenske jedi, ki so se ohranile med slovenskimi rojaki po svetu in jih ti še vedno pripravljajo. V prvem videoposnetku prikazujejo pripravo štrudlja oz. zavitka. V projektu tudi tokrat sodeluje etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V prvem videoposnetku nove sezone SSK prikazuje tudi pripravo jabolčnega štrudlja izpod rok rojaka Pavla Barboriča iz Indianapolisa v ZDA. 

Nocoj  bo nov večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Govorili bodo o nasilju nad ženskami v Italiji in Sloveniji. V zadnjih mesecih je bilo v Italiji predvsem po krutem umoru Giulie Cecchettin veliko govora o femicidih. Femicid je po definiciji umor ženske, ki je z morilcem v partnerskem odnosu (portal Fran.si). A kje se pravzaprav začenja krog nasilja, kdo je zanj kriv in kako ga lahko pretrgamo? Je danes huje kot je bilo nekoč? O vsem tem, predvsem pa o razmerah v Italiji in v Sloveniji, se bo Lucija Tavčar pogovarjala s psihoterapevtoma Majo Sedmak Cvelbar iz Sežane in Iztokom Spetičem iz Trsta. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu (Ul. Donizetti 3).

Na začetku smo poročali o smrti slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini dr. Jureta Rodeta. Nato smo bili povezani s Švedsko (slovenski župnik Zvone Podvinski iz Göteborga), Argentino (delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati iz Buenos Airesa) in Avstralijo (frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Kewja v Melbournu). Dodali smo še nekaj novic in vabil.   

Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil navedbe predsednika avstrijskega parlamenta dr. Wolfganga Sobotke o domnevnih nerešljivih »pravnih težavah« za uresničitev aktualnega avstrijskega vladnega programa za ustavnopravno in dejansko izboljšanje položaja »narodnih skupin v Avstriji«. Aprila 2011 je stranka Wolfganga Sobotke pristala na kompromis glede krajevnih napisov, ki je bil nepravičen, ker je bila 10-odstotna klavzula ustavnega sodišča potisnjena na stran in je narodna skupina izgubila 200 dvojezičnih krajevnih napisov. V zameno pa je bil obljubljen »nov in hiter zakon o narodnih skupinah.« Po skoraj 13 letih tega hitrega zakona, ki je zastarel, saj je v veljavi že od leta 1976, še vedno ni. NSKS tudi navaja: »Dve tretjini pripadnikov narodne skupnosti še vedno nimata dostopa do dvojezičnega sodstva, vendar lahko Slovenec iz Ljubljane ali Trsta, ker je državljan EU, na sodišču v Celovcu uporablja svoj materni jezik, koroški Slovenec pa ne. Ali lahko kdo to pojasni? V tem pogledu se Avstrijska državna pogodba že 68 let ne izvaja.«

V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.

Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki? Povezani smo bili z Argentino (lazarist Toni Burja iz Slovenske vasi v Buenos Airesu od 0:57 naprej), Avstralijo (frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Merrylandsa v Sydneyju od 12:13 naprej), Kanado (salezijanec Drago Gačnik iz Hamiltona od 22:10 naprej), Francijo (župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin od 32:31 naprej) in Nemčijo (župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori od 42:40 naprej). Poročali smo (od 53:55 naprej) tudi o podelitvi 36. Černetove nagrade ter nanizali še nekaj novic …  

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani. 

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo tudi tokrat na začetku januarja potekalo tradicionalno Novoletno srečanje treh Slovenij. Naslov ima Viri slovenskih vrednot nekoč in danes, je za naš radio povedala podpredsednica Katoliške akcije Marija Gruškovnjak. Prvi dan bosta govorila dr. Matija Ogrin in dr. Herta Maurer Lausegger, sobotno popoldne 13. januarja pa bodo oblikovali mladi. Zvečer bo še odprtje razstave Marte Kunaver in koncert v kapeli tinjskega doma.  V nedeljo, 14. januarja, bosta gosta škofa dr. Andrej Saje in dr. Jože Marketz, ki bosta govorila o sinodi in darovala tudi sveto mašo. Za novoletno srečanje v Tinjah se je potrebno prijaviti do 5. januarja na spletu. 

Tischlerjevo nagrado 2024 bo prejel Karel Smolle, sta sporočila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, ki nagrado podeljujeta kot najvišje priznanje obeh organizacij za kulturne in politične delavce za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben prispevek v zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Smolle bo 45. Tischlerjevo nagrado prejel za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni, za izredne dosežke v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Podelitev bo v ponedeljek, 22. januarja 2024, v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu. Nagrado bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko.

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala. 

Rojaki v Argentini so bili v minulih dneh že deležni dveh odličnih božičnih koncertov, tretji bo na sporedu tik pred božičem. V soboto je v kapeli zavoda Srca Jezusovega v okraju San Martin nastopil domači pevski zbor, ki ga vodi Ariana Žigart. Gosta sta bila Vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Prostovoljni prispevki so bili namenjeni krajevnemu odboru Zveze slovenskih mater in žena. V nedeljo je božični koncert v župniji Naše gospe del Carmen v okraju Ramos Mejija pripravil Slomškov dom. Nastopil je zbor Ex Corde, ki ga vodi Diego Alfredo Perez, kot gostja je nastopila pevsko-instrumentalna skupina Los Tilos. Tretji božični koncert, ki bo to soboto, 23. decembra, ob 20. uri v Našem domu San Justo pripravlja domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Diego Alfredo Perez. Na sporedu bodo božične pesmi in kreolska maša Ariela Ramireza. No, prav tako v soboto, pa bo v Ljubljani božični koncert, ki bo povezal Slovenijo in Argentino. Pripravlja ga Simfonični orkester Cantabile pod vodstvom Marjana Grdadolinika. Več kot 200 nastopajočih na odru Gallusove dvorane bo pripravilo glasbeno potovanje iz Alp v Ande skozi pestro paleto glasbenih izrazov, od argentinskih temperamentnih napevov in tanga, do slovenskih božičnih skladb. 

Stalnica Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so ponedeljkovi večeri v Peterlinovi dvorani. O tem je med drugim spregovoril naš sobotni gost, Sergij Pahor, ki je bil predsednik društva kar 47 let. Ponedeljkovi večeri v dvorano na ulici Donizzeti v Trstu vedno privabljajo širok krog poslušalcev in predavateljev, z obeh strani meje. Nocoj Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja srečanje s publicistko in etnologinjo Alenko Veber na temo: Svetloba v temi: moj adventni pogled skozi mamino demenco. Večer, ki se bo začel ob 20.30, bo z glasbenimi vložki obogatil prof. Tomaž Simčič. 

Slovenci v sosednjih državah tudi s športom ohranjajo nacionalno samobitnost. Slišali ste posnetke s tradicionalne novinarske konference zamejskih športnikov, kjer so govorili predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac, predsednik komisije OKS za zamejski šport in predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in predsednik Slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem Marijan Velik. Poročali smo še o novoletnem sprejemu ministra Mateja Arčona, obisku državne sekretarke Vesne Humar v Srbiji in povabili na Novoletno srečanje, ki bo 13. in 14. januarja 2024 v Tinjah na avstrijskem Koroškem. 

Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.

Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.

Slovenci v sosednjih državah tudi s športom ohranjajo nacionalno samobitnost, so izpostavili na tradicionalni novinarski konferenci zamejskih športnikov. Šport je vezivno tkivo naše države in zamejcev, prav gotovo bi bilo brez tega manj Slovenstva v sosednjih državah, je  med drugim dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije  Franjo Bobinac. Predsednik komisije OKS za zamejski šport Ivan Peterlin iz Italije je dejal, da se je prvič zgodilo, da komisijo vodi nekdo, ki ni iz Slovenije. To je pozdravil tudi predsednik Slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem Marijan Velik. Zamejski športniki dosegajo lepe dosežke v svojih državah, hkrati pa zamejska športna društva organizirajo velika tekmovanja. Ena takih bo tekma skakalk za svetovni pokal v začetku januarja v Beljaku, ki jo organizira Športno društvo iz Zahomca v Ziljski dolini. 

V Ljubljani v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih umetnic iz Italije, točneje prodajna razstava ilustracij Katerine Kalc in Dunje Jogan. Na ogled so prisrčne ilustracije iz knjige “Pogoltni zmaj”, ilustracije zgodbice v delih, ki so izhajale v mesečniku Galeb, nekaj ilustracij iz knjige “Pilotka”, ki je izšla pri Mladiki ter druge. Razstava, ki je prodajna, je na ogled do konca januarja 2024 v času uradnih ur Svetovnega slovenskega kongresa. Daljšemu pogovoru, ki ga je pripravila Mateja Feltrin Novljan, prisluhnite na povezavi.  

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”

Miklavž je ta konec tedna zaključil z obiski pri naših rojakih. Po včerajšnji nedeljski sveti maši se je ustavil v kapeli Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju. Dan pred tem, v soboto, 9. decembra, pa je bilo Miklavževanje v Moersu v nemški deželi Severno Porenje – Vestfalija pri pevskem zboru Slovenski cvet. V cerkvi Svetega Jožefa se je začelo z bogoslužjem v slovenskem jeziku. Mašo je daroval slovenski župnik iz Belgije Gregor Šemrl. Za glasbeno in pevsko spremljavo je poskrbela organistka Danica Ban-Schroers. Po maši so se odpravili v Don Bosco Haus, kjer je sledilo srečanje z Miklavžem, ki je otrokom podaril darila. Prejeli so jih tudi nekateri glasbeniki in vodja pevskega zbora Slovenski cvet Iztok Kešpret, saj je zbor zapel tudi nekaj slovenskih pesmi. Sledil je glasbeni program z glasbeniki ansambla »Slovenski fantje« Silva Kopšeta in druženje ob kavi, pecivu in drugih dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Druženje Slovencev in njihovih nemških prijateljev je trajalo do pozne večerne ure, je sporočil Dušan Čegovnik. 

Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.  

Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno. 

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Miklavž obiskuje tudi naše rojake po svetu. V Clevelandu se je z učenci slovenske šole pri Svetem Vidu srečal že to nedeljo popoldne v farni dvorani, z učenci šole Marije Vnebovzete pa bo srečanje v nedeljo v župnijski dvorani. Tudi v Lemontu pri Chicagu bo obisk Miklavža v nedeljo po sveti maši ob enajstih in po priložnostnem kosilu v domu. Rojaki v ZDA se pripravljajo tudi na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je v njihovi državi zapovedan, saj je Brezmadežna zavetnice Amerike. V Lemontu ga bodo praznovali s sveto mašo ob 11. uri. Pri Mariji Vnebovezti v Clevelandu bo v četrtek vigilija - pred njo bo štiri ure izpostavljeno Najsvetejše, na praznik pa bo zjutraj slovenska maša, zvečer pa angleška. Pri Svetem Vidu bo sveta maša le zvečer. Marijin praznik spominja na njeno posebno vlogo v zgodovini odrešenja, zato je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Bog je Marijo izbral za mater svojega edinorojenega sina Jezusa, še preden je bila spočeta v telesu svoje matere svete Ane. 

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar. 

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

Rojaki, ki so med božičnimi prazniki ostali v zdomstvu in izseljenstvu, so praznovali skupaj s slovenskim duhovniki. Gregor Šemrl, ki deluje v Beneluksu, je imel na sveti večer maši v Belgiji in na Nizozemskem, na božič je maševal v Belgiji, na praznik svetega Štefana pa je obiskal slovensko skupnost v Hildnu v Nemčiji. Tam so se spomnili tudi domovine. Nekateri so božič še praznovali v tujini, potem pa so se odpravili v domovino. Čeprav so bile omenjene svete maše dvojezične, je bilo petje vedno in povsod le slovensko

Rojaki v Melbournu v Avstraliji so se na božič med drugim pripravljali tudi z romanjem na Ta Pinu. Advent je bil sicer deževen, a na sveti večer je bilo jasno in temperatura ravno prava, je povedal p. Simon Peter Berlec. V tem večeru sem bil zelo presenečen, ker je prišlo precej ljudi. Letos se je poznalo za spremembo, da je bilo tudi kar nekaj mladih. In verjetno je to pogojeno s tem, da so starejši prosili svoje otroke ali pa tudi svoje vnuke, da so jih pripeljali, ker niso mogli sami več ali ne morejo voziti. … Sveto mašo so imeli, da so se prilagodili oddaljenim, ob 21. uri. … Imeli smo jo kot vsa leta pred lurško votlino, ki je vsa v lučkah lepo osvetljena, tako da je bilo lahko za oči kot rečemo in tudi za našo notranjost. Peli smo ljudske pesmi in so bili veseli … Božični dan so rojaki preživeli v krogu svojih družin nam je še povedal p. Simon Peter Berlec iz Melbourna.

V Hamiltonu v Kanadi so se rojaki na božič pripravljali z devetdnevnico in duhovno pripravo s spovedjo, po dveh letih so spet imeli Miklavževanje. Praznike so obhajali kot običajno, nam je povedal župnik salezijanec Drago Gačnik. Škofija je pred prazniki ljudi vabila z geslom “Come home for christmas” - znova najdi pot do domače cerkve. Rojaki v Hamiltonu so v tamkajšnji župnijski dvorani imeli tudi skupno silvestrovanje.

Priprave na božič in samo praznovanje med rojaki v Argentini so letos potekale po ustaljenih navadah. Ena stvar pa je bila drugačna, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Novembrski obisk škofa Antona Jamnika je bil kot duhovna priprava, saj je škof, ki je v Buenos Aires prišel zaradi slovenske birme, ki je bila po petih letih, imel tudi številna srečanja z rojaki. To jih je poživilo ter dalo upanja in optimizma za vztrajanje pri ohranjanju slovenstva pod Južnim križem.

V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. 

Praznovanje božiča pri rojakih v Lemontu pri Chicagu v ZDA je bilo slovesno, priprava v adventnem času pa pestra, nam je povedal tamkajšnji p. Metod Ogorevc. V cerkvi so imeli adventni drevesci z obeski, na katerih so bile napisane potrebe ljudi v stiski. Zbirali so tudi hrano za luteransko karitas in darovali za misijone namesto za božične voščilnice. P. Metod je vesel, da je v skupnosti zavest, da je potrebno biti odprt za druge in jim po najboljših močeh pomagati. 

Lepo, povezovalno, slovensko vzdušje je bilo ob božiču tudi pri rojakih na vzhodu Francije, v Freyming-Merlebachu, nam je povedal slovenski župnik in delegat Jože Kamin, saj sta se v župnijski cerkvi srečali obe skupnosti. Prejšnja leta je k večerni sveti maši prišlo okoli 400 ljudi, letos pa več kot 600. Sodeloval je tudi slovenski zbor msgr. Stanka Grimsa, pa tudi slovenski zbor Jadran. K tej sveti maši so prišle tudi mlade družine z otroki. Poudarjeno je bilo, da je Gospod postal otrok, da imamo v sebi nekaj božjega. Slovensko božično praznovanje ohranjata tudi skupnosti v Parizu in na severu Francije v Mericourtu. 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidati iz Slovenije in iz drugih držav, ki so od 1. januarja do 31. decembra lani uspešno zagovarjali svoje delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije. Dela so lahko napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini, ali španščini. Na natečaj lahko kandidirajo posamezniki tudi z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Urad bo dela sprejemal do vključno 28. 2. rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2023.Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer: prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, druga nagrada v višini 600 evrov in tretja nagrada v višini 400 evrov, piše na spletni strani urada.

V Mestnem gledališču v Celovcu je bila sinoči premiera predstave Der Tod und das Mädchen (Deklica in smrt) čilskega avtorja Ariela Dorfmana, ki jo je režirala koroška Slovenka Mira Stadler. 30-letna absolventka seminarja Max Reinhardt je bila tokrat prvič v vlogi režiserke osrednjega celovškega gledališča. Prva ponovitev predstave bo jutri, naslednja v torek, nato pa še do 18. februarja. Mira Stadler je v dunajskem Burgtheatru postavila predstavo z naslovom Mädchen wie die, za kar je prejela nagrado stella. Pozornost je pritegnila tudi s predstavami v münchenskem Residenztheatru in v okviru obeležitve stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA2020. V Burgtheatru je delovala tudi kot asistentka režije. V celovškem teatru Kammerlichtspiele je s komedijo Tatsächlich Liebe pritegnila množično občinstvo. Svojo naslednjo režijo bo predstavila v Gradcu, je še objavilo slovensko uredništvo ORF iz Celovca. 

Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je izšla obsežna monografija Egija Gašperšiča Kaj vam pa jaz povem. Obsega 244 izbranih skladb iz 50-letnega avtorjevega ustvarjalnega obdobja. Gre predvsem za bogato zakladnico vokalne, pa tudi instrumentalne glasbe. Štiri knjige skladb spremlja zvezek z besedili, kjer spoznamo življenje in razvejano glasbeno delovanje Egija Gašperšiča, ki z omenjenimi skladbami nagovarja široko paleto glasbenikov izvajalcev. Krščanska kulturna zveza pa to soboto, 21. januarja, v domu Sodalitas v Tinjah pripravlja seminar za zborovodje otroških in mladinskih zborov. Vodili jo bosta Mateja Zwitter iz Zahomca, profesionalna glasbenica in vokalistka in Jasna Drobne, učiteljica glasbene vzgoje na Ptuju in voditeljica pevskih zborov. V tinjskem domu pa bo to sredo izobraževalni tečaj na temo digitalizacije, ki ga prav tako pripravlja KKZ.

Na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu je včeraj potekalo zaključno tekmovanje letošnjega govorniškega natečaja, ki ga pripravljata Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza za dijake na slovenskih in dvojezičnih višjih šolah na Koroškem. Prvo mesto je osvojil Gorazd Wakounig (6.b razred slovenske gimnazije v Celovcu) za svoj govor na temo: „Z jezikom bomo obstali! Kakšen pomen daješ narodni zavednosti v svojem življenju in kako se družba na to odziva?“ Na zaključno tekmovanje so se uvrstili še Dana Gregorič iz slovenske gimnazije, Ana Ražen iz dvojezične trgovske akademije ter Salina Hajdinjak-Šumež z Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Nagrade in priznanja bodo prejeli ob podelitvi letošnje Tischlerjeve nagrade Milki Kriegl, ki bo danes teden, v torek, 24. 1. 2023, ob 19.00 v Tischlerjevi dvorani v Celovcu. 

Tednu molitve za krščansko edinost se pridružujejo tudi v slovenskih župnijah v Clevelandu. V župnijskem listu Marije Vnebovzete beremo, da so tudi apostoli imeli med seboj nesoglasja (in Sveto pismo kaže, da je bilo teh veliko), a so še vedno oznanjali eno vero, enega Gospoda, en krst. Naši rojaki čez veliko lužo pa se bodo jutri v molitvi spomnili tudi škofa Friderika Baraga, saj bo minilo 155 let od njegovega vstopa v večno življenje. 38 let svojega zemeljskega življenja je posvetil služenju Indijancem plemena Očipve na zgornjem polotoku Michigan. Bil je eden najpomembnejših katoliških misijonarjev 19. stoletja med ameriškimi Indijanci. Tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu v Clevelandu bodo prosili za čudež na priprošnjo Friderika Barage, da bo kmalu prištet med svetnike katoliške Cerkve. 

Rojake pesti pomanjkanje učiteljev slovenščine in vse manjše zanimanje zanjo, so opozorili predstavniki zamejcev in izseljencev na današnji seji državnozborske komisije. Slišati je bilo tudi, da so otroci v stiku s slovenščino danes predvsem v organiziranih okoljih, kot so šola ter športni in družbeni dogodki, ne pa tudi doma. Rojaki na Hrvaškem so kot eno od zanimivejših idej za ohranjanje slovenščine izpostavili obnovitev javnega prevoza med državama. Mariana Poznič iz Argentine je povedala, da sobotna slovenska šola tam poteka že 70 let, obiskalo jo je na tisoče otrok. Trenutno jih je 250. „Zanimanje raste, ker nove generacije začenjajo dobivati stik s svojo slovensko zavestjo,“ je ocenila. Komisija je sprejela sklepe, v katerih vladi priporoča krepitev podpore pri utrjevanju slovenskega jezika in identitete.

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

Iole Namor iz Benečije in Anna Wedam iz Kanalske doline sta letošnji prejemnici Gujonovega priznanja, ki ga v spomin na matajurskega župnika in kulturnega delavca Paskvala Gujona podeljujejo na Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. Namor je v zadnjih skoraj štiridesetih letih pomembno zaznamovala družbeno in kulturno življenje Benečije, bila je med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo. Wedam pa je predsednica krajevnega slovenskega Združenja don Mario Černet, predvsem pa se bori za zaščito slovenskih korenin, kulture in navad v Kanalski dolini. Na sobotni prireditvi v Kobaridu, ki je nosila zaporedno številko 51, je bil slavnostni govornik minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je po sestanku z župani in predstavniki ustanov z obeh strani meje poudaril velik pomen čezmejnega povezovanja tudi v prihodnje. Po njegovih besedah bo država po vzoru financiranja projektov v Porabju več pozornosti posvetila tudi Benečiji, še posebej na gospodarskem področju z možnostjo pridobitve sredstev iz evropskih virov. 

Čez slabe tri četrt ure bo v Celovcu slovesnost, na kateri bosta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila 44. Tischlerjevo nagrado. Prejemnica prihaja s skrajnega zahodnega dela slovenskega narodnega ozemlja, iz Zilje. To je Milka Kriegl iz Zahomca, ki je lani praznovala življenjski jubilej. Je odlična poznavalka Ziljske doline in tamkajšnjih šeg in navad. Ima tudi izredno dober čut in posluh za jezik. Ko je bila stara šele nekaj tednov, se je tudi v Zahomcu začelo izseljevanje koroških Slovencev. Teta njenega očeta se je poročila z Beljačanom. Ta in bratranec njenega očeta, ki je bil zelo veren in pripravljen pomagati, pozneje pa je prestopil na Hitlerjevo stran, sta posredovala za njihovo družino in tako jim je bilo prizaneseno. Milka Kriegl je zakladnica ziljskega narečja. Dolgo je zapisovala narečne besede in jih tedensko objavlja v časopisu Nedelja v rubriki »Po domače«. Na osnovi njenih zapiskov nastaja slovar slovenskega ziljskega narečja. Več pa v jutrišnjem prispevku. 

44. Tischlerjevo nagrado je včeraj v Celovcu prejela Milka Kriegl iz Ziljske doline „za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture“, je povedal predsednik KKZ Janko Krištof. Predsednik NSKS Zdravko Inzko pa je med osebnimi spomini na nagrajenko spomnil na na roko napisana pisma in muzej. Micka Opetnik je v opisu nagrajenke naglasila, „da so šege in navade Ziljske doline za Milko tista dragocenost, ki ohranja slovensko besedo, čeprav je tudi na Zilji vedno manj slišna.“ Martina Piko-Rustia pa je podčrtala: „Milka je s svojo pokončno držo svoje narečje in ziljsko kulturno dediščino pripeljala v današnji čas, ne v arhivirani obliki, temveč v živi, nadvse življenjski obliki.“ Milka Kriegl je prestižno nagrado delila s svojimi predniki. „Doma je bilo lepo. V družini smo živeli nekako pod geslom Mati - domovina - Bog. Starši so mi vcepili spoštovanje do vsakega in vsega. Rekli so: Srce človeško je sveta stvar, ne žali ga nikdar!“ Več o letošnji Tischlerjevi nagrajenki Milki Kriegl v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

Včeraj so v Ljubljani predstavili pesniško zbirko tržaškega dramatika, pesnika in pisatelja Marija Čuka Vse gube ljubezni Alle Fügen der Liebe. Knjigo je izdala tržaška založba Mladika v sozaložništvu s celovško Mohorjevo založbo. V nemščino je pesmi prevedel Horst Ogris, spremno besedo je napisal Boris Paternu, jezikovni pregled pa je opravila Marjeta Wakounig. Zbirka zajema nekatere že objavljene in nove pesmi, v katerih se avtor sprašuje o obstoju in nemoči človekove globlje biti v današnjem razkrojenem svetu, vendar sodobno človekovo bivanjsko dramo dojema in doživlja čisto osebno skozi življenjsko izkušnjo samo. Čukova pesniška govorica ni hermetična, saj bralca nagovarja neposredno in razumljivo z njim vzpostavlja dialog s pomočjo narave, pokrajine, družbe, še posebej z usodo njegove preizkušene slovenske skupnosti, pa tudi z ljubeznijo. 

V zamejstvu se že začenjajo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Na avstrijskem Koroškem jo po tradiciji prvi pripravijo v katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Jezik je naše bogastvo. Prejeli smo ga kot doto, gojimo ga kot zaklad, uživajmo ga kot vsakdanji kruh, negujmo in ohranjajmo ga kot dragocen dar in bogatimo z njim tudi naše vnukinje in vnuke. Tako piše v vabilu na prireditev, ki bo to nedeljo ob 14.00. Slavnostni govornik bo dr. Vladimir Wakounig. Praznik bodo z glasbo oblikovali Ženski pevski zbor SPD Rož Šentjakob, Otroški pevski zbor SPD Danica Šentprimož, Vokalna skupina LIPA in pianistka Zlatina Riepl. Osrednja prireditev na severni strani Karavank pa bo 9. februarja v Celovcu. Pripravljata jo obe kulturni organizaciji skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji. Slavnostna govornica bo Ana Grilc, igrani recital „Oh, kak se po rožah toži mi“ bodo oblikovali v Višji šoli za gospodarske poklice Šentpeter in Teatr zora pod režirsko taktirko Marjana Štikra, zapele bodo Praprotnice.

Zamejci in izseljenci, ki bi radi študirali v Sloveniji, bodo lahko veliko informacij dobili na spletni predstavitvi, ki jo pripravljata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ekipa Study in Slovenia in bo v četrtek, 16. februarja, ob 14. uri. Predstavili bodo uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji. Prav tako bodo udeleženci imeli priložnost, da se prek spleta srečajo s predstavniki štirih univerz: v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici. Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku. Če bi kdo želel prisluhniti predstavitvi v angleščini, se virtualno poveže z organizatorji v sredo, 15. februarja, ob 14. uri po slovenskem času. Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice.

Sinočnji gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na večeru z naslovom Biti kristjani v »treh Slovenijah« je v pogovoru s časnikarjem Ivom Jevnikarjem razmišljal o položaju slovenskih katoličanov in vernosti med rojaki v matični domovini, zamejstvu in zdomstvu. Škof Jamnik je zagotovil, da želita biti Slovenska škofovska konferenca in Cerkev v Sloveniji še naprej tesno povezani z rojaki v Italiji in jim po svojih močeh pomagati. Obisk v Trstu je škof Jamnik izkoristil še za spoznavni srečanji z zastopniki cerkvenega in družbenega življenja Slovencev v Italiji: s škofovima vikarjema za goriško in tržaško škofijo Karlom Bolčino in Antonom Bedenčičem ter s predsednikoma krovnih organizacij Walterjem Bandljem in Ksenijo Dobrila.

Pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bodo nocoj imeli molitev patriotičnega rožnega venca, pripravljajo pa se že na jutrišnji praznik Gospodovega darovanja v templju oz. svečnico. Med jutranjo sveto mašo bodo blagoslovili sveče, ki jih bomo uporabljali tako v cerkvi kot na domu. V drugi slovenski župniji, sveti Vid, bodo blagoslov sveč, ki jih ljudje lahko odnesejo domov, imeli v nedeljo. Takrat bo po mašah tudi možnost prejema blagoslova grl na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca. Enako bo tudi pri Mariji Vnebovzeti. To nedeljo popoldne pa bo slovenska skupnost v Clevelandu praznovala slovenski kulturni praznik in počastila pesnika Franceta Prešerna. Slovenska generalna konzulka Alenka Jerak vabi na večer glasbe, pesmi, poezije in zgodovine, ki bo potekal v dvorani župnije Marije Vnebovzete. V kuhinji iste dvorane bo v torek zvečer po dolgem času spet potekal priljubljen kuharski tečaj t.i. Kuhanje z Micko

V Buenos Airesu je pred dnevi izšla prva letošnja številka Svobodne Slovenije. O praznovanju božiča po krajevnih domovih argentinskega glavnega mesta poročajo z besedo in sliko. Objavljen je tudi intervju z nogometašem Andrejem Vombergarjem ter nekaj zapisov o spravi. Ani Klemen Boltežar pa piše o tečaju ABC slovenščine, ki so ga lani po dveh letih premora znova vpeljali v slovenskem domu v Karapačaju. Prijavilo se je sedemnajst tečajnikov. Znano je, da je slovenski jezik težak: prvotni dobri nameni podležejo pred prvimi težavami slovnice. Le ljubitelji slovenske dediščine, večina potomci Slovencev, vztrajajo do konca, piše avtorica. Imamo pa tudi take primere tujcev, ki se radi učijo, ker hočejo bolje doživljati slovenski duh, ko obiščejo Slovenijo. In ni malo primerov takih, ki so hodili v slovensko osnovno šolo v mladosti, a so to zaradi različnih razlogov opustili. Avtorica trdi, da se splača vztrajati in pošiljati otroke v slovensko šolo, da ne bodo kasneje očitali staršem za njihovo malomarnost. Sobotne šole terjajo čas in trud tako pri otrocih kot starših, so pa velika vrednota, katero bi bilo škoda zamuditi, posebno še ker imajo v slovenski skupnosti veliko število dobrih učiteljev, ki so pripravljeni velikodušno posredovati slovenske in krščanske vrednote. 

Svoj pozdrav namenjam slovenski jezikovni skupnosti, italijanski in vsem ostalim. Tako je prvi pisni pozdrav začel novi tržaški škof, 59-letni župnik iz Cremone Enrico Trevisi. Dosedanji škof Giampaolo Crepaldi je septembra dal odpoved, ker je dopolnil 75 let, a bo naloge opravljal do prihoda naslednika, ki pa mora biti naprej še posvečen. Da je novi škof v prvem pisnem pozdravu slovensko skupnost dal na prvo mesto in nadaljeval dvojezično ter v tržaškem prostoru ni poznan, je za Primorski dnevnik kot zelo pozitivno ocenil vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič. Dejal je še, da so v Rim sicer poslali prošnjo, naj upoštevajo slovensko stvarnost pri iskanju kandidatov in da naj imajo za slovensko skupnost posebno skrb. Kot je še moč razbrati iz pozdravnega pisma, je Trevisi bodočo škofijo dobro preučil. Bodočemu škofu je dobrodošlico izrekla tudi senatorka Tatjana Rojc in mu obljubila pomoč pri spoznavanju krajevne stvarnosti, še piše Primorski dnevnik.

Prešernov dan zaznamujejo zamejci tako v Avstriji kot na Hrvaškem. V katoliškem domu prosvete v Tinjah je že 29. januarja potekala proslava pod geslom Jezik je naše bogastvo. Konec januarja so v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu predstavili literaturo Alme Karlin in Srečka Kosovela. Osrednji prireditvi za Koroško in Štajersko bosta v četrtek. V Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu bo otroško gledališče skupina KUD Transformator gostovalo s predstavo Vrvica, ki je rešila svet, v velikem javnem studiu ORF v Celovcu pa bo pripravili igrani recital Oh, kak se po rožah toži mi, slavnostna govornica bo pisateljica Ana Grilc. V Zagrebu bodo danes odprli razstavo Pod istim nebom, kjer bodo na ogled dela šestih umetnikov, prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja vizualne umetnosti. Na praznik bo glasbeno-pesniški recital, v petek pa ogled dokumentarnega filma Dr. France Prešeren - življenje in delo. Včeraj so prireditev pripravili tudi v Varaždinu.

Prešernov dan bodo zaznamovali zamejci tako v Italiji kot na Madžarskem. V Trstu bo osrednja slovesnost prihodnjo nedeljo. Nastopil bo italijanski državni simfonični orkester s slovenskim dirigentom Tomažem Kukovičem, ki bo izvajal skladbe vidnejših slovenskih avtorjev. Dan slovenske kulture pod naslovom Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad je v soboto pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Prešernova proslava založbe Mladika, Kulturnega društva Višava ter Ošterije Ferluga s predstavitvijo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni pa je bila v četrtek v Trstu. No, tam bo Slovenska prosveta prihodnji ponedeljek pripravila prireditev z naslovom … in gnale bodo nov cvet bolj veselo …, ki letos v ospredje postavlja medgeneracijski pogled ustvarjalk in njihov odnos do ustvarjanja. Slovenski generalni konzulat v Monoštru bo jutri organiziral popoldansko branje Prešernove poezije. V Monoštru bo na ogled razstava Panonskih hiš. V porabskih dvojezičnih šolah se bodo Franceta Prešerna spomnili pri pouku slovenščine. 

Slovenska skupnost v ameriškem Clevelandu je praznovanje Prešernovega dne pripravila že v nedeljo v cerkvi sv. Marije Vnebovzete. Slovesnost je odprla generalna konzulka Alenka Jerak. Sledil je glasbeni nastop Martina Marsica, Tonyja Hocevarja in Johna Nemca, Gaja Višnar je v slovenščini in angleščini recitirala Prešernovo pesem Povodni mož, nadaljevalo se je s Trič-Trač polko Johanna Straussa v izvedbi Eda Ferrazzolija in Martina Marsica. Profesor Timothy Pogacar je bral odlomke iz Tavčarjeve Visoške kronike, šolarji slovenske šole pri sv. Mariji Vnebovzeti so zapeli slovenske narodne pesmi, Isabelle Kralj in Mark Anderson iz Theatre Gigante pa sta recitirala pesmi Srečka Kosovela v obeh jezikih. Prireditev se je je udeležilo približno 130 ljudi. Praznovanje je bilo obenem uvod v Kurentovanje, ki se sicer začne 11. februarja in sklene 18. februarja z veliko parado.

Za rojake v Avstraliji je letošnji februar praznični mesec. Praznujejo obletnice slovenskih župnij, ki jih upravljajo patri frančiškani in zato so jih oz. jih bodo obiskali delegat frančiškanskega generalnega ministra v Rimu dr. p. Darko Tepert, provincial in tajnik slovenske frančiškanske province p. Marjan Čuden in dr. p. Tadej Strehovec. V nedeljo, 5. februarja, je v Sydneyu potekalo praznovanje 50. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Rafaela, to nedeljo, 12. februarja bo v Adelaidi praznovanje 40. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Družine in 19. februarja pa bo v Melbournu 55. obletnica blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda. Poleg praznovanj obletnic blagoslovitev cerkva bodo potekali tudi pogovori o prihodnosti in delovanju frančiškanov med rojaki v Avstraliji. 

V palači glavne pošte v bližini Narodnega doma v Trstu je sinoči potekala osrednja Prešernova proslava slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sta jo skupaj priredila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornica je bila Mateja Zorn, vezna nit programa pa je bila glasba in sicer pod naslovom »Simfonični zvoki«. Nastopili so kar trije slovenski zamejski zbori: Jacobus Gallus, Dekliški pevski zbor Igo Gruden in Fantovska skupina Devin - Nabrežina. Nagrajenki letošnje Prešernove proslave sta pesnica iz Benečije Andreina Trusgnach in svetovno priznana tržaška glasbenica in dirigentka Petra Grassi. Nocoj ob 20.00 pa bo v Peterlinovi dvorani v Trstu še Prešernova proslava Slovenske prosvete. Pod motom »… in gnale bodo nov cvet bolj veselo …« bodo nastopile: glasbenici Maja Locatelli in Tamara Stanese, igralka Nikla Petruška Panizon, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek. 

Današnji godovnjak, sv. Valentin, je zavetnik v Štmavru, majhni vasici onstran Soče, na pobočju Sabotina. Praznovanje so pripravili že konec tedna. Začelo se je s petkovim turnirjem v briškoli, v soboto je bil kulturni večer. Poslušalci so prisluhnili domačemu moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Nadje Kovic in učenkam goriškega oddelka Glasbene matice iz razreda modernega petja Martine Feri. Osrednji dogodek večera je bila predstavitev knjige očeta in sina Franca in Zorana Jerončiča z naslovom Mejna reka Idrija. V nedeljo je bila slovesna sveta maša, po njej pa veselo druženje ob tradicionalnih štmavrskih štrukljih sv. Valentina. Župnije na avstrijskem Koroškem tudi obeležujejo god sv. Valentina, in sicer z liturgičnimi praznovanji in blagoslovi parov, referat za družine je pripravil posebno dvojezično zgibanko s spodbudami in nasveti. V njej med drugim naglašajo, da je odnos kakor roža - če želimo, da raste in cveti, ga je treba stalno negovati. 

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo 2. in 3. aprila, sta zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost in Demokratska stranka podpisali politični dogovor o sodelovanju. Obvezujejo se, da se bodo ogradili od vsakovrstnega nacionalističnega pristopa in etnične diskriminacije. To predpostavlja obvezo za vrednotenje manjšinskih jezikov in kultur, s spoštovanjem in izvajanjem državnih in deželnega zakona. Stranko SSk je na srečanju zastopal deželni tajnik Igor Gabrovec, Demokratsko stranko pa deželni tajnik Renzo Liva. Na srečanju sta bili prisotni tudi poslanka Debora Serracchiani in senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke. V skladu z zakonom bo Slovenska skupnost izvolila svojega kandidata, če bo prejela vsaj en odstotek glasov, njen zastopnik pa bo še naprej član svetniške skupine Demokratske stranke

V petih letih potrojiti število nočitev; postaviti sodoben sistem za sprejem turistov; napraviti močno promocijo, da sta Benečija in Rezija destinaciji, ki nudita turistom lepe kraje, čudovito naravo in bogato kulturo. To so stebri projekta Benecia 2023-2028 za trajnostni turistični razvoj, ki ga je podjetje Sontius izdelalo po naročilu Inštituta za slovensko kulturo. Strategijo so avtorji in naročniki včeraj predstavili tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister Matej Arčon je povedal, da si bo urad prizadeval, da se strategija predstavi še Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. To pa bo tudi ena izmed tem, ki jo bo naslovil jutri na pogovoru s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu.

V Melbournu bo to nedeljo praznovanje 55. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, preteklo nedeljo so v Adelaidi praznovali 40. obletnico blagoslovitve cerkve Svete družine, ki jo je 13. februarja 1983 blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Sveto mašo je daroval provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden, somaševal je tudi dr. p. Darko Tepert, delegat generalnega ministra za Slovensko frančiškansko provinco. Praznični mesec za rojake v Avstraliji se je začel 5. februarja v Sydneyju ko so praznovali 50. obletnico blagoslovitve slovenske cerkve sv. Rafaela. P. Darko Žnidaršič nam je o prihodnosti njihove skupnosti povedal. Celotni pogovor boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

V tem tednu se bo že zvrstilo nekaj dogodkov letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani. Na pepelnično sredo, 22. 2. 2023, ob 17.00 bo v dvorani Slovenske matice predstavitev knjige »Mamin glas« avtorice Helge Mračnikar ter predvajanje filma »Andri 1924-1944« režiserke Andrine Mračnikar. Pogovor s Helgo Mračnikar bo vodila Lidija Golc. Dan kasneje, v četrtek, 23. 2. 2023, ob 17.00 bo v kletni dvorani Galerije Družina predvajanje dokumentarnega filma »Rož : Road movie« in pogovor ter predstavitev dela Slovenskega inštituta na Dunaju. Sodelovali bodo: Štefan Pinter, Avguštin Malle, Herbert Seher, Vinko Rajšp. V soboto, 25. 2. 2023, ob 11.00 bo v Mini teatru v Ljubljani lutkovna predstava »Krtek« na besedilo Brede Varl v izvedbi lutkovne skupine »Mladi Celovčani« Slovenskega kulturnega društva Celovec. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo potekali še marca in aprila.

Od jutri do petka bo na avstrijskem Koroškem potekala Tribuna, kakor se od leta 2012 naprej imenuje srečanje gledaliških skupin. Jutri dopoldne bo v Kulturnem domu Dobrla vas trikrat s predstavo Pripovedi iz vesolja za vrtce in šole nastopila Lutkovna skupina Lutke Srce, Dobrla vas. Uradno odprtje Tribune bo jutri ob 19.00 v Kammerlichtspiele v Celovcu, sledila bo predstava Norci iz Helma skupine Sami močni KPD Šmihel. V četrtek in petek bodo v Celovcu predstave za šolske skupine, in sicer bodo nastopile skupine iz KPD Šmihel, SPD Bilka, Teatr Srce Dobrla vas, Čopiji Kotmara vas, SPD Danica Šentprimož, KPD Planina Sele. V četrtek zvečer bo premierno s predstavo Frankenštajn nastopila skupina Lutke Mladje. Kot še sporoča organizator, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Tribuna vsako leto zrcali bogato ustvarjalnost slovenske otroške, mladinske in odrasle gledališke ter lutkovne dejavnosti na Koroškem.

Postni čas molitve in pokore bodo začeli tudi naši rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu bosta sveti maši z obredom pepeljenja ob 17.00 v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v cerkvi. V dopoldanskih urah so imeli v cerkvi molitveno srečanje tudi učenci iz tamkajšnje šole. Češčenje Najsvetejšega bo v postu v kapeli svetoviške vasice bo petkih popoldne, sklep bo s sveto mašo. Pri Mariji Vnebovzeti bodo vsak petek popoldne molili križev pot v angleščini, sledila bo sveta maša, nato sveta ura pred Najsvetejšim. Ob nedeljah popoldne pa bo slovenski križev pot. V tej župniji bodo ob četrtkih popoldne imeli izpostavljeno Najsvetejše za osebno molitev. Vse postne petke (razen velikega petka) bodo v župnijski dvorani popoldne stregli tradicionalne ribje večerje, dobrodelni brunch slovenske šole svetega Vida pa bo naslednjo nedeljo v farni dvorani.

Tretji dogodek letošnjih »Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani« bo jutri ob 11h v Mini teatru, in sicer otroška lutkovna predstava »Krtek« na besedilo Brede Varl in v izvedbi lutkovne skupine »Mladi Celovčani«. V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo jutri zborovska delavnica KKZ za dirigente in odrasle pevce pod vodstvom priznanega ljubljanskega dirigenta Sebastjana Vrhovnika; seminar bo obogatila Manca Izmajlova z dihalnimi vajami. V tinjskem domu bo v torek prireditev z naslovom Prispevek Korošcev k slovenski zgodovini skozi Koroščeve oči. Zgodovinar, latinist, politični analitik, publicist in prevajalec dr. Aleš Maver bo osvetlil vlogo bl. Antona Martina Slomška, dr. Lamberta Ehrlicha, dr. Antona Korošca in Matije Majarja Ziljskega. Danes pa smo dobili obvestilo, da je ponedeljkova prireditev v tinjskem domu, na kateri je bil kot gost napovedan nekdanji predsednik Borut Pahor, odpovedana. V ponedeljek bo v Peterlinovi dvorani v Trstu srečanje s publicistko in raziskovalko Alenko Puhar ob izidu korespondence med tržaškim pravnikom Borisom Furlanom in hčerko Stašo. 

Zaključuje se februar, ki je bil za rojake v Avstraliji praznični mesec. Praznovali so obletnice blagoslovitev slovenskih cerkva - 50. v Sydneyju, 40. v Adelaidi in 55. v Melbournu. Gost iz domovine je bil tudi provinical slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Praznovanja in srečanja z rojaki je doživel kot milost obnove slovenstva. Dotaknili so se tudi teme zapiranja župnij oziroma misijonov. Kaj jim je odgovoril p. Čuden, prisluhnite na naši spletni strani ali v ponovitvi opolnoči.

Le še nekaj ur časa imate, da se prijavite na nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja zamejstva in izseljenstva. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ga razpisuje že enaindvajstič. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidati iz Slovenije in iz drugih držav, ki so od 1. januarja do 31. decembra lani uspešno zagovarjali svoje delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije. Dela so lahko napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj lahko kandidirajo posamezniki tudi z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer: prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, druga nagrada v višini 600 evrov in tretja nagrada v višini 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja lahko najdete na naši spletni strani. 

Več kot 270 otrok je vsak teden vključenih v Slovenski atletski klub Celovec. 30 trenerjev si prizadeva, da otroci prek športa ostanejo v stiku s slovenskim jezikom in s tem pridobivajo in nadgrajujejo svoje jezikovne kompetence. Na sestanku pri ministru Mateju Arčonu je bilo izpostavljeno še, da je to največji nogometni klub Slovencev v Avstriji, povezuje skoraj 300 aktivnih članov in s člansko ekipo tekmuje v avstrijski regionalni ligi. Minister se je na uradu sestal tudi s predsednikoma Politične upravne akademije in Slovenskega info centra. Gre za ustanovi slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki že desetletja v ozadju aktivno podpirata na lokalni ravni izvoljene funkcionarje in predstavnike. Minister se je srečal tudi s predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki se posveča etnološkim raziskavam snovne in nesnovne dediščine na Koroškem. Veliko izredno pomembnega dela so v zadnjih letih opravili na področju ohranjanja in zapisovanja krajevnih in ledinskih imen. 

V nedeljo bo avstrijska Koroška dobila nov deželni zbor. Za 36 mandatov se v vseh volilnih okoliših poteguje osem strank oz. volilnih združenj. Samostojne slovenske liste ni – so pa kandidatke in kandidati iz narodne skupnosti zastopani na listah večinskih strank. Franc Jožef Smrtnik kandidira pri Team Kaernten, Sigi Kral pri Vision Österreich, Manuel Jug pri socialdemokratski stranki, Kristina Müller pri ljudski stranki in Olga Voglauer pri Zelenih. Javnomnenjske raziskave, ki jih ni veliko, napovedujejo, da dobro kaže Smrtniku in Voglauerjevi, volilnega praga petih odstotkov ne bo uspelo doseči Komunistični stranki, listi Stark, zavezništvu Bündnis für Kärnten in združenju Vision Österreich. Volišča se bodo odprla ob 7. uri v Celovcu in Beljaku, drugod večinoma ob 8. uri, zaprla pa najkasneje ob 16. uri. 

Mesec dni po praznovanju zlatega jubileja blagoslovitve slovenske cerkve svetega Rafaela v Sydneyju v Avstraliji bo jutri v Merrylandsu znova slovesno. Praznovali bodo 20 let delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence HASA Novi Južni Wales. S pomočjo in podporo vseh slovenskih organizacij in mnogih posameznikov so leta 2003 začeli zbirati dragoceno dediščino pod Južnim križem. Pri tem so jim pomagale tudi ustrezne ustanove iz Slovenije, kot ZRC SAZU. Zbrano gradivo so preko interneta prenesli tudi v Arhiv Republike Slovenije. Na jutrišnjem praznovanju, ki se bo začelo 10. uri s sveto mašo v cerkvi, nadaljevalo s proslavo v dvorani p. Valerijana Jenka in zaključilo s skupnim kosilom, pričakujejo tudi goste iz Slovenije, delegacijo komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo bo vodila predsednica Suzana Lep Šimenko. Iz Canberre bo prišel novi veleposlanik naše države Marko Ham.

Na včerajšnjih deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je za socialdemokratsko stranko deželnega glavarja Petra Kaiserja glasovalo slabih 39 odstotkov volivcev, to je 9 odstotkov manj kot pred petimi leti, a je ostala prepričljivo vodilna stranka. Svobodnjaški stranki ni uspelo pridobiti nobenega novega sedeža v 36-članskem deželnem zboru. Najbolj je napredovala stranka Team Kärnten, ki ima sedaj pet mest v deželnem zboru. Dobil ga je tudi podžupan Železne Kaple-Bele 59-letni Franc Jožef Smrtnik. Zelenim z Olgo Voglauer iz Bilčovsa ni uspelo doseči 5-odstotnega volilnega praga. Za Slovenski spored ORF je dejala, da ostaja poslanka v avstrijskem zveznem parlamentu na Dunaju. 

V Celovcu se bo jutri začela nova spomladanska serija Mohorjeve družbe z naslovom Manjšine - okno v svet. Dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve, je povedal, da želijo s tovrstnimi prireditvami prestopiti koroški okvir, pogledali k drugim evropskim regijam in njihovim ureditvam. To krepi poznavanje razmer, medmanjšinsko solidarnost in samozavest pri zavzemanju za svoje pravice. Na prvem večeru bodo pogledali na Irsko, saj je tam irščina sicer državni jezik, a ga kot materinščino ga uporablja zelo malo ljudi. Vstop na prireditev, ki se bo začela ob 18.00 v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve, je prost. 

Slovensko pastoralno središče v Gorici deluje že petdeset let. Praznovanje jubileja se je začelo 20. novembra novembra z zahvalno mašo. Mašo je vodil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. Pripravljajo se na izid brošure z zgodovino nastanka Slovenskega pastoralnega središča. Jutri se bo začela duhovna obnova. Vodil jo bo dr. Stanko Gerjolj s sodelavci, sklenila se bo z župnijskim romanjem na Sveto Goro 12. marca. Meseca junija bo še tridnevno praznovanje zavetnika Janeza Krstnika, pripravljajo liturgične, kulturne in družabne dogodke. Župnik Marjan Markežič bo tudi Naš gost to soboto ob 17.00.

Tradicionalno pevsko srečanje Koroška poje bo letos znova potekalo v živo na odru Doma glasbe v Celovcu. Spomnili se bodo lanskega jubileja, nam je povedala glasbena referentka KKZ, prof. Katja Osterc. Zlatemu jubileju letos dodajamo eno leto, zato Koroška poje 50 + 1, obeležili bodo 70-letnico Krščanske kulturne zveze in predstavili spletno pesmarico, ki sodi v projekt Slovenščino (do)živeti. Letos bodo nastopili: MePZ Danica iz Šentprimoža, MePZ Peca iz Globasnice, Kvartet OisterniX iz Zahomca, Vokalna skupina Lipa iz Velikovca, Trio Drava iz Borovelj, mladi akzent iz Ledinc, Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane in Moški zbor Mirko Filej iz Gorice … Rdeča nit koncerta bo slovenska pesem, zbor iz Ljubljane pripravlja tudi noviteto. Koroška poje to nedeljo popoldne v Celovcu.

V teh dneh v Nadškofiji Gorica potekajo številni dogodki ob praznovanju sv. Hilarija in Tacijana. Oglejska mučenca sta zavetnika goriške stolnice in mesta Gorica, godujeta 16. marca. Takrat bo tudi slovesno somaševanje, ki ga bo vodil goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli. Goričani sicer v teh dneh odkrivajo svojo zgodovino, tudi »slovensko Gorico«, obiskujejo cerkve, spoznavajo ignacijansko duhovnost, likovno in glasbeno umetnost. Danes ob 20.30 bo v goriškem kulturnem domu pogovor s predsednikom Italijanske škofovske konference kardinalom Matteom Zuppijem.

V Celovcu je včeraj donela slovenska pesem. Krščanski kulturni zvezi je uspelo odlično izpeljati pevsko srečanje Koroška poje. Predsednik dekan Janko Krištof. Največja koncertna dvorana v Celovcu je bila polna, v prvih vrstah trije škofje Jože Marketz, Stanislav Zore in Andrej Saje ter drugi ugledni gostje, pogrešali smo koga iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na prireditvi so predstavili tudi prvo spletno pesmarico Venec slovenskih, je še dejal Janko Krištof. 

21. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani se bodo jutri nadaljevali s prireditvijo »Kultura povezuje«. Predstavili bodo natečaj Pisana promlad, liriko Kristine Willewaldt in pesniško zbirko Martina Dovjaka »Paberkovanje po življenjskih žilah«, za glasbeno povezavo bo poskrbela gojenka Slovenske glasbene šole Dežele Koroške Amina Blekić. S svojim zmagovalnim govorom govorniškega natečaja bo nastopil tudi dijak slovenske gimnazije v Celovcu Gorazd Wakounig. Pogovoru s 16-letnim Gorazdom Wakounigom lahko prisluhnite na naši spletni strani, prav tako zmagovalnemu govoru govorniškega natečaja, v živo pa ga lahko slišite jutri ob 11. uri v dvorani Slovenskega centra Pen v Ljubljani.

Rojaki v Lemontu pri Chicagu v postu molijo križev pot ob nedeljah ob 13.30, povabljeni so k darovanju nepokvarljive hrane za potrebne v okolici; to soboto zvečer bo v tamkajšnjem Slovenskem katoliškem centru kviz, ki ga pripravlja Slovenski športni klub. Rojaki v Torontu se pri postni pobožnosti križevega pota zbirajo vsak petek ob 18.30 pri Brezmadežni in ob 9.30 pri Mariji Pomagaj; to nedeljo bodo imeli misijonsko tombolo, zbirali bodo sredstva za projekt lazarista Tomaža Mavriča, za novo semenišče v Kongu. Pri Mariji vnebovzeti v Clevelandu rojake v postu vabijo k pobudama Stekleničke za življenje in Vodnjaki odrešitve; v nedeljo je slovenska misijonska znamkarska akcija pripravila dobrodelno kosilo. V župnijski oznanilih je še navedeno, da je škof Malešič za ta petek, ko je god svetega Patrika, dal oprostitev od običajnega postnega zdržka od mesa. 

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem pravkar poteka slovesnost, na kateri tamkajšnji rektor Jože Kopeinig prejema spominsko nagrado Kurta Schuberta. Z njo počastijo osebe, ki so delale v Schubertovem duhu in katerih delovanje je družbi dajalo navdih in obrodilo sadove. Do zdaj so jo podelili le osemkrat. Z izbiro kandidatov se morajo strinjati vse v Avstriji priznane verske skupnosti, prav tako pa morajo soglašati tudi pomembni akademski in javni organi, je zapisano v sporočilu odbora. Dodajajo še, da 81-letni Kopeinig »odlično predstavlja medkulturni značaj Koroške in je kot pripadnik njene jezikovne manjšine dejaven tudi v razvojni politiki zunaj meja Evrope«. Poleg tega je v krščanskem ekumenskem gibanju pridobil prave prijatelje in v miren dialog ni nikoli pozabil vključiti drugih verskih skupnosti v deželi. Njegovo življenjsko pričevanje daje zaupanje, da je mogoče premagati etnični nacionalizem in versko skrajništvo.

Pred nami je god svetega Jožefa. Liturgično praznovanje pri nas bo jutri, v celovški škofiji na avstrijskem Koroškem pa ga bodo zaradi sovpadanja s četrto postno nedeljo prestavili na ponedeljek. Sveti Jožef je deželni zavetnik, posvečenih mu je osem župnijskih in podružničnih cerkva ter štiri kapele. Škof Jože Marketz vernikom kaže na obe podobi Jožefa v Svetem pismu: »na Jožefa iz Nazareta, Jezusovega krušnega očeta in tudi na egipčanskega Jožefa iz Stare zaveze«. »Jakobov sin je bil sanjár in je razlagal sanje, srčen človek, politik in hranilec ljudstva, naposled tudi vesten spraševalec in velikodušni spravitelj,« poudarja krški škof, ki bo ob prazniku daroval dvojezično bogoslužje. V cerkvi svetega Tilna v Žabnicah v Kanalski dolini v Italiji je sveti Jožef sopatron, zato je tam še živ običaj, da ob godu pojejo slovenske litanije. Tridnevnica so začeli s sinočno večerno mašo, sklenili pa jo bodo s slovesno sveto mašo v nedeljo ob 10.30.

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.

Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu. 

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami. 

V župnijski dvorani pri Svetem Vidu v Clevelandu je to nedeljo po osrednji dopoldanski sveti maši režiser David Sipoš premierno predstavil svoj novi film“Nebesa pod Triglavom”. Posvečen je vsem, ki so po drugi svetovni vojni morali pobegniti iz Slovenije, da bi rešili svoja življenja. Popoldne so na Slovenski pristavi pri Clevelandu predvajali še Sipošev film Srečen bo čas o bl . Antonu Martinu Slomšku. Pri Mariji Vnebovzeti pa so v nedeljo pripravili vsakoletni jesenski festival. Župnijska dvorana je bila odprta ves popoldan, praznovanje se je zaključilo z večernim glavnim žrebanjem. Sodelavci so pripravili veliko dobrot, hrane in pijače, dobitke za igre na srečo, med njimi tudi šunke in purani. V ZDA se namreč pripravljajo na zahvalni dan. Tako bo ta četrtek bo pri Mariji Vnebovzeti in pri sveti Vidu sveta maša ob 9.00 dopoldne za vse žive in mrtve farane in dobrotnike obeh župnij. Hvaležnost odpre naša srca k zavedanju, da nam je bilo podarjeno vse, kar imamo. Za vse, kar smo, za vse, kar imamo, se zahvaljujemo Vsemogočnemu Bogu, ne samo z besedami, ampak z našo prijazno velikodušnostjo, ki jo izkazujemo mnogim, ki imajo veliko manj kot mi, še piše v župnijskih oznanilih. 

Kakšni so izzivi in aktualna vprašanja slovenske pastorale v Evropi? O tem so pred dnevi govorili na jesenski pastoralni konferenci slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Z nami je bil novi predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, govorec za Slovence pri Nemški škofovski konferenci in novi slovenski župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. Podčrtal je veliko vlogo, ki jo imajo laiki. 

Rojaki v Argentini so pripravili že 68. Slovenski dan. Potekal je v Slomškovem domu v Buenos Airesu. Več nam je povedala Mariana Poznič. Tam je nastopil tudi Mešani zbor Motiv iz Nove Gorice - vtise nam je zaupal zborovodja Miran Rustja [20:24]. Slišali ste še o obisku državne sekretarke Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesne Humar pri rojakih v Braziliji in Argentini [33:32] ter nekaj drugih novic iz zamejstva. 

Vrnitev mladih raziskovalcev iz tujine v Slovenijo, še posebej če se vrne celotna družina, je zaradi birokratskih postopkov veliko bolj zahtevna, kot izgleda na prvi pogled. V oddaji so izkušnje in izzive predstavili Darja Grošelj, Sara Oblak Speicher [16:36] in Matej Podlesnik [33:25]. Predvajali smo posnetke s 5. Konference mladih raziskovalcev iz sveta in Slovenije, ki jo je julija pripravil Svetovni slovenski kongres.

Vrnitev mladih raziskovalcev iz tujine v Slovenijo, še posebej če se vrne celotna družina, je zaradi birokratskih postopkov veliko bolj zahtevna, kot izgleda na prvi pogled. V oddaji so izkušnje in izzive predstavili Darja Grošelj, Sara Oblak Speicher [16:36] in Matej Podlesnik [33:25]. Predvajali smo posnetke s 5. Konference mladih raziskovalcev iz sveta in Slovenije, ki jo je julija pripravil Svetovni slovenski kongres.

Nadia Molek, [13:56] Neli Skočaj in [23:41] Alenka Tratnik so prejemnice prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja izseljenstva … V oddaji [34:21] tudi pogovor z Romanom Verdelom o slovenski glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem in Mešanem pevskem zboru Sele ter novice Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu 

Nadia Molek, [13:56] Neli Skočaj in [23:41] Alenka Tratnik so prejemnice prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja izseljenstva … V oddaji [34:21] tudi pogovor z Romanom Verdelom o slovenski glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem in Mešanem pevskem zboru Sele ter novice Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu 

Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.

Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.

Kaj slovenske zdravnike priteguje in odvrača od tega, da bi se vrnili v domovino? O tem so govorili na nedavni 12. Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres. Najprej ste slišali pogovor s predsednikom Borisom Pleskovičem, nato pa [od 12:35 naprej] pa prisluhnite razmišljanju o vračanju v Slovenijo, ki ga je pripravil Aleš Pražnikar, ki deluje v bolnišnici kraljice Elizabete v Glasgowu na Škotskem. Ob koncu [od 40:47] je bilo še nekaj novic. 

Kaj slovenske zdravnike priteguje in odvrača od tega, da bi se vrnili v domovino? O tem so govorili na nedavni 12. Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres. Najprej ste slišali pogovor s predsednikom Borisom Pleskovičem, nato pa [od 12:35 naprej] pa prisluhnite razmišljanju o vračanju v Slovenijo, ki ga je pripravil Aleš Pražnikar, ki deluje v bolnišnici kraljice Elizabete v Glasgowu na Škotskem. Ob koncu [od 40:47] je bilo še nekaj novic. 

Kaj naj manjšina v Italiji in Avstriji stori, da bo zagotovo imela svojega izvoljenega zastopnika v deželnih in državnih parlamentih? Odgovor na to vprašanje so iskali tudi na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu, in sicer na okrogli mizi z tržaškim novinarjem in javnim delavcem Ivom Jevnikarjem in sodirektor Mohorjeve Celovec dr. Karel Hren, moderirala je profesorica Fulvia Premolin. 

Kaj naj manjšina v Italiji in Avstriji stori, da bo zagotovo imela svojega izvoljenega zastopnika v deželnih in državnih parlamentih? Odgovor na to vprašanje so iskali tudi na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu, in sicer na okrogli mizi z tržaškim novinarjem in javnim delavcem Ivom Jevnikarjem in sodirektor Mohorjeve Celovec dr. Karel Hren, moderirala je profesorica Fulvia Premolin. 

Utrip slovenske župnije v Hamiltonu v Kanadi nam je predstavil župnik Drago Gačnik [17:40], o romanju švicarskih rojakov v Einsiedeln [13:25], obisku ministra Arčona pri rojakih v Clevelandu [30:43], skupnem misijonu mladih iz Argentine in Slovenije - pogovor s Tanio Oblak [0:56] ter o 12. strokovni konferenci Svetovnega slovenskega kongresa slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije - predsednica programskega odbora dr. Metka Zorc [36:05]. 

Utrip slovenske župnije v Hamiltonu v Kanadi nam je predstavil župnik Drago Gačnik [17:40], o romanju švicarskih rojakov v Einsiedeln [13:25], obisku ministra Arčona pri rojakih v Clevelandu [30:43], skupnem misijonu mladih iz Argentine in Slovenije - pogovor s Tanio Oblak [0:56] ter o 12. strokovni konferenci Svetovnega slovenskega kongresa slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije - predsednica programskega odbora dr. Metka Zorc [36:05]. 

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Škof Andrej Saje nam je več povedal o Baragovih dnevih in srečanjih z rojaki v ZDA in Kanadi, [14:54] Slovenski zbor iz San Martina v Buenos Airesu je praznoval 75-letnico - več nam je povedala Lučka Marinček Kastelic, [32:19] Mohorjeva v Celovcu pripravlja novo konferenco o narodnosti in identiteti - več nam je povedal direktor Karl Hren, [39:56] minister Han je bil na obisku na avstrijskem Koroškem. 

Škof Andrej Saje nam je več povedal o Baragovih dnevih in srečanjih z rojaki v ZDA in Kanadi, [14:54] Slovenski zbor iz San Martina v Buenos Airesu je praznoval 75-letnico - več nam je povedala Lučka Marinček Kastelic, [32:19] Mohorjeva v Celovcu pripravlja novo konferenco o narodnosti in identiteti - več nam je povedal direktor Karl Hren, [39:56] minister Han je bil na obisku na avstrijskem Koroškem. 

Mladi v Argentini so pripravili že 54. Pevsko glasbeni večer (PGV). Več nam je več povedal predsednik mladinske organizacije (Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije) Niko Oblak. Ustavili smo tudi ob dveh zamejskih nagradah. 12. Peterlinovo nagrado je prejel Sergij Pahor [prisluhnite pri 8:27], 14. nagrado Nadje Maganja pa je prejela Jožica Ličen [21:26]. Slišali ste tudi o pomoči zamejcev ob avgustovskih poplavah v Sloveniji [50:27]. 

Mladi v Argentini so pripravili že 54. Pevsko glasbeni večer (PGV). Več nam je več povedal predsednik mladinske organizacije (Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije) Niko Oblak. Ustavili smo tudi ob dveh zamejskih nagradah. 12. Peterlinovo nagrado je prejel Sergij Pahor [prisluhnite pri 8:27], 14. nagrado Nadje Maganja pa je prejela Jožica Ličen [21:26]. Slišali ste tudi o pomoči zamejcev ob avgustovskih poplavah v Sloveniji [50:27]. 

V Ankaranu se je 1. septembra zaključila letošnja Lutkovna in gledališka delavnica (več nam je povedal referent za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Milan Piko). V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini so pripravili Mladinski dan (pogovarjali smo se s predsednico mladinskih organizacij doma Viki Kastelic). Rafaelova družba vabi na odprtje fotografske razstave Moj košček Slovenije, doma ali na tujem (pogovarjali smo se z vodjo projekta Polono Avanzo). Novice iz Clevelanda, avstrijske Koroške in o odprtju letošnje Drage.  

V Ankaranu se je 1. septembra zaključila letošnja Lutkovna in gledališka delavnica (več nam je povedal referent za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Milan Piko). V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini so pripravili Mladinski dan (pogovarjali smo se s predsednico mladinskih organizacij doma Viki Kastelic). Rafaelova družba vabi na odprtje fotografske razstave Moj košček Slovenije, doma ali na tujem (pogovarjali smo se z vodjo projekta Polono Avanzo). Novice iz Clevelanda, avstrijske Koroške in o odprtju letošnje Drage.  

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

V tri koroške doline - Ziljo, Rož in Podjuno - smo pogledali tokrat in slišali, kako delujejo slovenska kulturno-prosvetna društva Zila, Bilka iz Bilčovsa in Lipa iz Velikovca. To je bil posnetek ene od prireditev 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani.   

V tri koroške doline - Ziljo, Rož in Podjuno - smo pogledali tokrat in slišali, kako delujejo slovenska kulturno-prosvetna društva Zila, Bilka iz Bilčovsa in Lipa iz Velikovca. To je bil posnetek ene od prireditev 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani.   

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

V Sydneyju so obeležili 20-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence v Novem Južnem Walesu (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar), v oddaji ste lahko prisluhnili tudi dr. Igorju Cesarcu, ki je ustanovil Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS (serija Kongres na klepetu, Nazaj v Slovenijo?) 

V Sydneyju so obeležili 20-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence v Novem Južnem Walesu (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar), v oddaji ste lahko prisluhnili tudi dr. Igorju Cesarcu, ki je ustanovil Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS (serija Kongres na klepetu, Nazaj v Slovenijo?) 

Mohorjeva iz Celovca začenja z novim nizom prireditev Manjšine - okno v svet (več nam je povedal dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve). Slišali boste tudi razmišljanje Dejana Valentinčiča iz Evropske pravne fakultete Nove univerze o pomenu maloobmejnega sodelovanja v času hladne vojne in čezmejnega sodelovanja v sodobni Evropi regij. 

Mohorjeva iz Celovca začenja z novim nizom prireditev Manjšine - okno v svet (več nam je povedal dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve). Slišali boste tudi razmišljanje Dejana Valentinčiča iz Evropske pravne fakultete Nove univerze o pomenu maloobmejnega sodelovanja v času hladne vojne in čezmejnega sodelovanja v sodobni Evropi regij. 

Za rojake v Avstraliji je bil letošnji februar praznični mesec. Praznovali so obletnice blagoslovitev slovenskih cerkva v Sydneyju, Adelaidi in Melbournu. O praznovanju v Melbournu, ki je bilo v nedeljo, 19. 2. 2023, nam je več povedal župnik p. Simon Peter Berlec, frančiškan. Slišali ste tudi, kako je vsa praznovanja doživel provinical slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Povabili smo vas tudi na pevsko srečanje Koroška poje 2023 (pevska referentka KKZ, prof. Katja Osterc).  

Za rojake v Avstraliji je bil letošnji februar praznični mesec. Praznovali so obletnice blagoslovitev slovenskih cerkva v Sydneyju, Adelaidi in Melbournu. O praznovanju v Melbournu, ki je bilo v nedeljo, 19. 2. 2023, nam je več povedal župnik p. Simon Peter Berlec, frančiškan. Slišali ste tudi, kako je vsa praznovanja doživel provinical slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Povabili smo vas tudi na pevsko srečanje Koroška poje 2023 (pevska referentka KKZ, prof. Katja Osterc).  

Na začetku oddaje smo se povezali s Sydneyjem, kjer so praznovali 50. obletnico blagoslovitve slovenske cerkve svetega Rafaela (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič. Sledil (od 19:15 naprej) je pogovor z rojakom s Švedske, doc. dr. Dariom Križem (niz: Kongres na klepetu – Nazaj v Slovenijo?) V oddaji smo bili povezani tudi s Trstom in Clevelandom. 

Na začetku oddaje smo se povezali s Sydneyjem, kjer so praznovali 50. obletnico blagoslovitve slovenske cerkve svetega Rafaela (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič. Sledil (od 19:15 naprej) je pogovor z rojakom s Švedske, doc. dr. Dariom Križem (niz: Kongres na klepetu – Nazaj v Slovenijo?) V oddaji smo bili povezani tudi s Trstom in Clevelandom. 

V dneh po slovenskem kulturnem prazniku smo predvajali posnetek okrogle mize z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta ga januarja pripravila tamkajšnji Dom prosvete Sodalitas in Katoliška akcija iz Celovca in pri kateri so sodelovali: za Mohorjevo iz Celovca direktor dr. Karl Hren, a najmlajšo slovensko založbo Fran Franc Merkač, za Pavlovo hišo, ki tudi občasno izda kakšno knjigo, pa predsednica društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner. Pogovor je vodila glavna urednica Nedelje Mateja Rihter.    

V dneh po slovenskem kulturnem prazniku smo predvajali posnetek okrogle mize z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta ga januarja pripravila tamkajšnji Dom prosvete Sodalitas in Katoliška akcija iz Celovca in pri kateri so sodelovali: za Mohorjevo iz Celovca direktor dr. Karl Hren, a najmlajšo slovensko založbo Fran Franc Merkač, za Pavlovo hišo, ki tudi občasno izda kakšno knjigo, pa predsednica društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner. Pogovor je vodila glavna urednica Nedelje Mateja Rihter.    

O govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, zmagovalni govor in pogovor z avtorjem Gorazdom Wakounigom iz slovenske gimnazije v Celovcu ter pogovor z mednarodno uveljavljenim in nagrajenim violončelistom ter iskanim pedagogom izr. prof. dr. Galom Faganelom (projekt Kongres na klepetu - Nazaj v Slovenijo?). 

O govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, zmagovalni govor in pogovor z avtorjem Gorazdom Wakounigom iz slovenske gimnazije v Celovcu ter pogovor z mednarodno uveljavljenim in nagrajenim violončelistom ter iskanim pedagogom izr. prof. dr. Galom Faganelom (projekt Kongres na klepetu - Nazaj v Slovenijo?). 

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, [16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, [16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), [22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in [48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina. 

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), [22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in [48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina. 

Povezani smo bili z Melbournom v Avstraliji (p. Simon Peter Berlec), [13:28] Beneluksom v Evropi (Gregor Šemrl),[25:45] Hamiltonom v Kanadi (Drago Gačnik) [36:00] in Buenos Airesom v Argenini (Franci Cukjati).

Povezani smo bili z Melbournom v Avstraliji (p. Simon Peter Berlec), [13:28] Beneluksom v Evropi (Gregor Šemrl),[25:45] Hamiltonom v Kanadi (Drago Gačnik) [36:00] in Buenos Airesom v Argenini (Franci Cukjati).

Na predvečer državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti smo osvetlili 30-letnico delovanja Izseljenskega društva Slovenija v svetu (ID SVS). Prisluhnite pogovoru s predsednikom Urošem Zornom in generalnim tajnikom ter nekdanjim predsednikom Boštjanom Kocmurjem. Kakšen je bil pred 30-imi leti namen ustanovitve ID SVS? Kdo so bili ustanovni člani in kako so v društvo vključeni danes? Kako je bilo na začetku z gmotno podporo in prostori za delovanje? Vidne dejavnosti društva so zagotovo vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, obisk Rast-i - maturantov iz Argentine in športni turnirji, razstave in koncerti … kako pomembni so ti programi? Kakšna je vaša pomoč ob priseljevanju zaradi krize v Argentini, v zadnjih letih je bila v ospredju Venezuela?

Na predvečer državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti smo osvetlili 30-letnico delovanja Izseljenskega društva Slovenija v svetu (ID SVS). Prisluhnite pogovoru s predsednikom Urošem Zornom in generalnim tajnikom ter nekdanjim predsednikom Boštjanom Kocmurjem. Kakšen je bil pred 30-imi leti namen ustanovitve ID SVS? Kdo so bili ustanovni člani in kako so v društvo vključeni danes? Kako je bilo na začetku z gmotno podporo in prostori za delovanje? Vidne dejavnosti društva so zagotovo vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, obisk Rast-i - maturantov iz Argentine in športni turnirji, razstave in koncerti … kako pomembni so ti programi? Kakšna je vaša pomoč ob priseljevanju zaradi krize v Argentini, v zadnjih letih je bila v ospredju Venezuela?

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. VečZ Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. VečZ Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

O razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem, bomo v okviru projekta Klepet na kongresu s podnaslovom Nazaj v Slovenijo, ki ga pripravljamo s Svetovnim slovenskim kongresom, govorili s Klementino in Jernejem Bervarjem ter z dr. Borisom Pleskovičem. Slišali boste tudi o 70. Skupnem mladinskem dnevu v Argentini.  

O razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem, bomo v okviru projekta Klepet na kongresu s podnaslovom Nazaj v Slovenijo, ki ga pripravljamo s Svetovnim slovenskim kongresom, govorili s Klementino in Jernejem Bervarjem ter z dr. Borisom Pleskovičem. Slišali boste tudi o 70. Skupnem mladinskem dnevu v Argentini.  

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem.  Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/  Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio.  

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem.  Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/  Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio.  

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. 

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. 

Katere tematike zamejstva in izseljenstva pritegnejo mlade raziskovalce? V oddaji smo predstavili nekaj nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih del s tega področja. Predvajali smo posnetke s podelitve nagrad 20. natečaja, ki ga je pripravil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila v dvorani Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Zbrane sta pozdravila predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.  

Kaj mlade, talentirane glasbenike žene v tujino? So tam kot umetniki in glasbeniki boljši?  Kako razvijajo svoj talent in živijo svoje poslanstvo? Katere izkušnje tujine so jim največ prinesle? Kaj bi prenesli domov, če bi lahko? O tem so na okrogli mizi na 3. Konferenci slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije razmišljali Petra Kovačič, Ema Bajc, Lucija Krišelj, Iztok Hrastnik, Jaka Mihelač in Elvira Hasanagić, ki delujejo v priznanih glasbenih hišah v Nemčiji Švici in Avstriji.

K rojakom v Toronto, Cleveland in Buenos Aires smo pogledali v oddaji. Slišali boste še o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.  To bo tretji del posnetka prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej; gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.  

Nadaljevanje posnetka s prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej: kje so naleteli na težave in kako iz teorije preiti v prakso. Gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik. V prvem delu, ki smo ga predvajali v oddaji 18. septembra in ga najdete v našem avdio arhivu, so govorili o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki jih spremljajo, v eni od naslednjih oddaj pa boste slišali tudi o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti. 

V luči jutrišnje stodruge obletnice koroškega plebiscita ste lahko prisluhnili prof. dr. Mariji Wakounig z Univerze na Dunaju, ki se je osredotočila na jezik kot orodje komunikacije.  Dr. Danijel Grafenauer je predstavil zbornik »Koroški plebiscit – 100 let kasneje«, ki sta ga izdala Slovensksa matica in Inštitut za novejša vprašanja. Enajst slovenskih in avstrijskih avtorjev ter en madžarski z interdisciplinarnimi pogledi odstira kopreno z nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke plebiscita na Koroškem ter na njegove posledice vse do leta 2020. 

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Napoved konference slovenskih glasbenikov iz sveta in domovine, ki jo v petek, 23. 9. 2022, v Ljubljani pripravlja Svetovni slovenski kongres (več generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa). Posnetek s prve okrogle mize z letošnje Drage, gostje: zgodvinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.  

Kakšne dobre novice z Baragovih dni v Torontu prinaša ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik? V Slovenijo prihaja otroški pevski zbor Škrjančki iz Mendoze v Argentini, v katerem sodeluje 19 vnukov zborovodkinje Angelce Šmon Bajda. V oddaji tudi Dragi 2022, štipendijah, volitvah predsednika država in konferenci Mohorjeve družbe Celovec. 

V Bruslju se je začela prenova Slovenskega pastoralnega centra - naš sogovornik bo župnik dr. Zvone Štrubelj, ki letos praznuje 40-letnico mašništva. Prisluhnite tudi pogovoroma z veleposlanikom v ZDA Tonetom Kajzerjem in rojakom iz Minnesote Francijem Medvedom, ki ju je pripravil Jure Sešek.