Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.

Kot pretekle tri sobote tudi v zadnji januarski pri nas v Radiovednih gostuje Nik Škrlec, ki pa se tokrat raziskovalno podaja v svet senc, in to – zanimivo – prav na dan, ko je pred 144 letimi Thomas Alva Edison vložil patent za električno žarnico.Kot lahko slišite, se Nik ne igra le z eno, ampak s kar s tremi žarnicami, skozi zanimivo igro senc in barv pa ga pelje Luka Vidic iz Hiše eksperimentov.

Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč.

Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.V zvezi z eksperimentom dodajmo še tole zanimivost. V preteklosti so se mediji razpisali o posebnem plemenu v otoških arhipelagih v Andamanskem morju ob zahodni obali Tajske, v katerem zmorejo otroci popolnoma jasno videti pod vodo. Kot nekakšni majhni delfini, s široko odprtimi očmi, se tako rekoč ves dan potapljajo za hrano. To lahko uspe predvsem otrokom, saj imajo veliko bolj gibke in prilagodljive oči kot odrasli. O tehniki, o kateri je govoril naš sogovornik dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani, pa lahko več izveste na spodnji povezavi. Zapiski: Kako enostavno narediti "potapljaško masko"

Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti. Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!Gostitelj: Prof. dr. Igor Mekjavić Kje: Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo, Institut Jožef Stefan in Esa, Planica Fotografije in video si lahko pogledate na Facebook strani Frekvence X in družabnih omrežjih Nika Škrleca. 

V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.

Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.

Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?

V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.

Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.

Kljub temu, da so temperature v zadnjih dneh za večino prenizke za skok v morje, se Radiovedni odpravljajo prav tja. Zakaj se nam zdi, da je morje modro, če pa je voda prozorna?

Tako puhasti lebdijo nad nami, v resnici pa so tako težki. Bi lahko uganili, koliko kilogramov tehta povprečno velik oblak? Na srečo vam v naši družbi ni treba prav nič ugibati, mi vam odgovore kar takoj razkrijemo. Tokrat nam pri tem pomaga dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Tudi vas ob deževnem vremenu boli glava, nimate energije, ste zaspani in razdražljivi? Nikakor niste edini, to vam lahko zagotovimo. Če sta slabo vreme in slabo počutje res povezana, v tokratni 4-minutni raziskavi poizveduje Neža Borkovič, odgovarja pa Miha Ravnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

197, 198, 199 … 200. Vsak teden ena, ta teden že 200. epizoda. In prav toliko odgovorjenih vprašanj. Kateri je najpočasnejši polž na svetu, ali je spomladanska utrujenost res le mit, lahko med spanjem kolcamo in rigamo? V jubilejni pa malo drugače. Odgovarjamo na tri vprašanja hkrati: Ali lahko sveča v zaprtem avtu porabi ves kisik? Koliko manj časa bi ta sveča gorela, če bi bili v avtu zraven še trije ljudje? Koliko časa potrebujejo čebele, da izdelajo eno svečo iz voska? Sogovorniki: prof. dr. Aleš Mohorič, Fakulteta za fiziko v Ljubljani; doc. dr. Sergej Faletič, Fakulteta za fiziko v Ljubljani; dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Kdo ima več potrpljenja, vrela voda ali vrelo mleko? ... Voda, seveda. Mleko vzkipi, voda pa ne. Zakaj, izveste v 199. epizodi Radiovednih.

Se vam je kdaj limonada zdela sladka, ko pa ste ugriznili v limono, pa niste mogli skriti kislega obraza? Podobno se je zgodilo 11-letni poslušalki Manci. Zakaj? Pri tej limonasti zagati nam pomaga izredni profesor doktor Drago Kočar s Katedre za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

O barvni paleti se velikokrat prepiramo med sabo, ko nekdo zazna barvo v povsem drugem odtenku kot mi sami. Tudi vse živalske vrste barv ne vidijo na enak način. Kako je to mogoče, se sprašuje tudi 8-letna Pia. V svet našega pomembnega organa za vid nas popelje pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?

Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"? Odgovor smo poiskali na Fakulteti za Matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pri profesorju Alojzu Kodretu. Kako dolg je dan na planetih v Osončju? Merkur: 58d 16h, 10.83 km/h Venera: 243d 26m, 6.52 km/h Zemlja: 23h 56m, 1574 km/h Mars: 24h 36m, 866 km/h Jupiter: 9h 55m, 45,583 km/h Saturn: 10h 33m, 36,840 km/h Uran: 17h 14m, 14,794 km/h Neptun: 16h, 9,719 km/h

Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme. Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.Sogovornica: dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka in komunikatorka znanosti.

Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.

Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih. Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.

Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ... Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.

Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.

V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.

Ta teden nas je res dodobra ujel vročinski val in če smo se še pred nekaj dnevi pritoževali, da nas poletje v juniju skoraj še ni povohalo, danes krepko obžalujemo te besede. Obljubljamo torej odgovor na povsem aktualno radiovedno vprašanje, ki vključuje vročino, vlago in ventilator. Na pomoč nam je priskočil prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.

V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.

Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!Kaj se je dogajalo na pikniku? Jako je zanimalo, ali je okolju bolj prijazna steklenica ali pločevinka. Odgovorili smo na vprašanje, zakaj pločevinko gazirane pijače v zamrzovalniku raznese. Petra je vprašala, zakaj vozniku med vožnjo ni nikoli slabo, sovoznikom pa. Peter se sprašuje, zakaj se iz hrane bolj kadi, ko jo nehamo segrevati, kot takrat med segrevanjem. Ana je v elektronski poštni predalnik poslala vprašanje, kako hitro se po reki premikajo prodniki. Konkretno, po reki Savi. Spraševali smo se, katere sile omogočajo, da frizbi postane bumerang oziroma da se po tem, ko ga vržemo, vrne k nam. Matej se je na nas obrnil z zabavno dilemo: kako prebavljajo ribe? Za konec pa smo preverili, ali je kaj resnice v znanstvenofantastičnih zgodbah, ki “grozijo”, da bomo zaradi podnebnih sprememb čez nekaj desetletij živeli pod zemljo.

V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.

Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.

Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.

Raziskujemo spanje. Vsi že poznamo spalne cikle, ne vemo pa točnega vzroka, zakaj se nam velikokrat lahko med budnostjo in globokim spancem pojavi trzljaj telesa. To na svoji koži občuti približno 70 odstotkov ljudi. Odgovor smo radiovedna dekleta poiskala na Centru za motnje spanja v Ljubljani pri specialistki otroške nevrologije in pediatrije docentki Barbari Gnidovec Stražišar.

Skupaj s poslušalko Jasno se nahajamo v radiovedni sferi v sredini 60. let prejšnjega stoletja med visoko hitrostnimi kabli in satelitskimi povezavami, kjer se je v Združenih državah Amerike kot del raziskovalnega projekta razvil internet. Poznate prvega izumitelja svetovnega spleta? Lahko internet enačimo s svetovnim spletom?

Atomske ure so izredno točne. Običajno se pri sestavljanju takšne ure uporabljajo atomi kemijskega elementa cezija. V najbolj točni atomski uri na svetu, ki so jo sestavili japonski znanstveniki in naj bi se v 16 milijardah let zmotila za eno sekundo, pa so uporabili atome stroncija. Radiovedni pa tokrat ponujajo odgovor, kako takšne ure delujejo. Na vprašanje Leona Aleksandra in njegove mame Nine je odgovarjal fizik dr. Miha Mihovilovič.

Ukvarjamo se s prav posebnim fenomenom, do katerega je naše laično radiovedno snovalstvo te oddaje ostalo neopredeljeno. Ker se tudi Radiovedne punce tu in tam ležerno prepuščamo ležanju in za to krivimo spomladansko utrujenost, smo se po objektivno razlago odpravile na Univerzitetni klinični center v Ljubljano k endokrinologu doktorju Tomažu Kocjanu.

Ne glede na to, ali jo uporabljamo v solati, kot prilogo k svoji najljubši jedi ali kot ključno sestavino v receptu sladice. Ta zelenjava ima edinstven sladkast okus, ki se mu je težko upreti. Neža Borkovič se mu ni mogla niti med snemanjem današnje epizode Radiovednih, kjer ji je pri iskanju odgovora pomagal profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Blaž Cigić.

Pozdravljeni! Živjo! Zdravo! Hojla! Čao! Danes vas v radiovedni epizodi, kjer se bomo med drugim pogovarjali tudi o pozdravih, pozdravljam Neža. In čisto naključno tokrat odgovarjam na vprašanje poslušalke Neže. Moja soimenjakinja je v elektronskem sporočilu zapisala: "Zanima me, zakaj pogovorno rečemo, da nekoga “pustimo pozdraviti” in ne samo, da ga pozdravljamo?" Z nami je dr. Matej Šekli z Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Proti koncu meseca bomo dočakali koledarsko pomlad, a je bilo ta teden vreme še kar zimsko. Zato se Radiovedni, ki jih je navdihnilo še športno dogajanje v Planici, odpravljajo na sneg. Ajda Kus išče odgovor na vprašanje, koliko snežink sestavlja eno snežno kepo, in ugotavlja, da je v kepi, ki jo naredi v Ljubljani, manj snežink kot v tisti, ki jo naredi v Planici.

V posebni seriji radiovednim novinarkam pri raziskovanju pomagajo nadobudni mladi radovedneži. V zadnjem delu v novinarske čevlje stopa 11-letna Elisa, ki je z Ajdo Kus obiskala dr. Tomaža Zwittra na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Med drugim jo zanima, ali bi lahko z raketo obiskala kakšno drugo galaksijo in tam spoznala vesoljskega prijatelja.

Radiovedni so se podali v skrivnostne loge, kjer se razpenjajo dvojne vijačnice in kjer se skrivajo čisto vsa navodila o tem, kako smo grajeni, kako zdravi smo, kako delujemo in celo kako razmišljamo. V svet genetike sta nas zvabili 11-letni Julija in Karolina, ki sta skupaj z Majo Ratej obiskali dr. Aleša Mavra na Inštitutu za genomsko medicino v Ljubljani.

Prejšnjo soboto so Brina, Mila in Neža ugotovile, da je plesen na živilih strupena in da denimo kruha nikakor ne smemo pojesti, tudi če je plesniv le en konec. V 2. delu miniserije o plesni pa se dekleta znova smukajo po laboratoriju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam ne le odgovorijo na tokratno vprašanje, ampak s pomočjo mikroskopa opazujejo barve in vzorce plesni, ki jim potihoma postaja vse bolj všeč. V epizodi sodelujeta devetošolki z Osnovne šole Poljane Mila Prešeren in Brina Delak-Žmahar.

Že tretji teden našim novinarkam pri raziskovanju pomagajo radovedni osnovnošolci z Osnovne šole Poljane. Tokrat sta se na teren odpravili Brina in Mila, ki ju zanima plesen. In to kar vse o njej. V prvi od dveh epizod se posvetimo plesni na kruhu. Lahko je puhasta, vijolična, pa takšna z nadvse zanimivimi vzorci. Dekleti pravita, da je čudovita.

2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani. Napeta zgodba, preoblačenje lika, nove težavnosti, sproščanje dopamina ... Urban Ahac z Osnovne šole Poljane in radiovedna Kaja na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout raziskujeta, kaj je v videoigrah takega, da nas prilepi pred zaslone naših računalnikov in postavi na glavo naš občutek za čas.

1. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani. V prvem delu šestdelne serije, ko radiovednim puncam pomagajo osnovnošolci OŠ Poljane, Nikolaj Batistič in Kaja raziskujeta vesolje. Ste se kdaj vprašali, kako veliko je, in koliko generacij je potrebnih, da bi dosegli nam najbližji sončni sistem? Pridružite se jima pri iskanju odgovora na Oddelku za fiziko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Po prejšnji epizodi, edini v zgodovini Radiovednih, ko si je poslušalec Tomaž Berčič ob pomoči strokovnih virov kar sam odgovoril na vprašanje, tokrat raziskovalno lupo spet prevzemajo naše radiovedne punce. Z njo pa bodo dodobra raziskale temen nočni svet vešč. Le zakaj te vleče k žarnici in zakaj se okoli nje gibajo v krogih? Na to vprašanje tokrat odgovarja izredni profesor fiziologije živali Gregor Belušič.

Prva epizoda Radiovednih v novem letu gosti posebnega gosta. Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in fotograf, hkrati pa tudi zvesti poslušalec naše oddaje, ki nam prisluhne vsak teden. Dostikrat pobegne v svoje možgane, zato se je tokrat prelevil v novinarja in raziskovalca mikrovalovne pečice, ki je bila odkrita po naključju, med preizkušanjem radarske opreme, ki enako kot mikrovalovna pečica deluje s pomočjo mikrovalov.

Na zadnji dan starega leta, ko že vsi komaj čakamo večerno odštevanje do številk 2023, radiovedne punce rešujemo prav poseben silvestrski izziv. Tokratno vprašanje se je med srebanjem cimetove kave in grizljanjem medenjakov porodilo kar v naši redakciji. Poslušate 161. epizodo Radiovednih in 47. epizodo v letu 2022. Kaja, Ajda, Nina in Neža se vam zahvaljujemo za poslušanje in prejeta vprašanja, saj ste vi tisti, ki pomagate soustvarjati to oddajo.

Koliko zrn pšenice se skriva v eni orehovi potici? Koliko sladkorne pese potrebujemo za količino sladkorja, ki jo bomo uporabili? Kolikšen del oreha moramo obrati, da lahko naredimo nadev zanjo? Kolikokrat moramo pomolsti kravo in koliko časa bo količino jajc, ki jo potrebujemo nesla ena kokoš? Odgovore poznajo tokratni Radiovedni.

Tišina. V radijskem etru se je bojimo in otepamo, za kar 1500 Slovencev pa je ta edina poznana stalnica. Tokrat v Radiovednih torej o tem, kako danes zelo hrupen svet dojemajo gluhe osebe. Na sedež Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije se je odpravila Neža Borkovič.

Pozna jesen prinaša nizke temperature, Radiovedni pa eter Vala 202 ob sobotnih jutrih grejejo z odgovori na zanimiva vprašanja. Tudi danes ne bo nič drugače, čeprav bo tema hladnokrvna. Ajda Kus se je namreč podala v svet plazilcev, natančneje kuščarjev.

Prva decembrska epizoda Radiovednih se od ogrevanja s črnimi predmeti seli v šport, ki je za tokratno vprašanje navdihnil mladega poslušalca Borjo. Kaj skupnega imajo pnevmatike, športni copati in rarog? Zagonetko radiovedni Kaji pomaga rešiti izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Miha Ravnik.

Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih.

Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor.

Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje? Nič ni hujšega kot neprespan starš. To ve tudi poslušalec Nik, ki ga zanima: Kakšna evolucijska prednost izhaja iz dejstva, da določen delež dojenčkov na vse načine zavrača spanje, čeprav je to ključno za njihov zdrav razvoj in ga nedvomno zelo potrebujejo? Pomagala nam je specialistka otroške nevrologije in pediatrije docentka Barbara Gnidovec Stražišar, ki se že več kot dvajset let ukvarja s področjem spanja in motenj spanja pri otrocih.

Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji.

Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!

V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.

V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.

Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti. Altokumulusi, altostratusi, stratokumulusi … Kako te oblake sploh ločimo med sabo? Kdaj lahko rečemo, da je vreme zmerno in kdaj delno oblačno? Nebo si moramo predstavljati kot velik pekač za torto in potem je vse lažje.

Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.

Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.

Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.

Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat o barvni slepoti. Za ljudi, ki jo imajo, pravijo, da težje obirajo ravno prav zrele češnje, težje narišejo zeleno drevo in morajo večkrat poskušati, ali je meso prav pečeno. Zato Radiovedni skozi oči znanosti ugotavljajo, ali se bo odgovor na novo poslušalčevo vprašanje obarval na zeleno ali rdečo barvo. Pustimo se presenetiti. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si Z novo epizodo Radiovednih dodajamo še en kamenček v naš živopisan mozaik odgovorov na vaša radiovedna vprašanja. Odgovor na tokratno je Ajda poiskala na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras. Zagotovo so za marsikoga izmed vas obiski pri zobozdravniku precej neprijetni. A preden zbežite stran, ne skrbite, čeprav se Radiovedni danes odravljajo ravno tja, tokrat ne bo nič bolelo. Samo nekaj novega bi radi izvedeli. Ker verjemite, naši zobje skrivajo kar nekaj zanimivih informacij. Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.

Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Vroči poletni meseci ne prinašajo le veliko sonca, ampak tudi manj prijetne pojave, kot so nevihte in neurja. Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnostih in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Pri nas na posameznih območjih nastane tudi več kot 40 neviht na leto, predvsem v topli polovici leta. Pogost spremljevalec neviht in neurij pa so tudi strele. Našega poslušalca je zanimalo, ali drži, kar je slišal od starejših: da hiša, v kateri so vsa okna in vrata zaprta, pritegne manj strel, kot če bi kakšno okno ali vrata pustili odprta.

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …? Povezave:  Jure Japelj na Twitterju Imate tudi vi kakšno vprašanje, na katerega bi radi slišali odgovor? Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?

Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. "Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni."    

V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.

Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Radiovedni znova zapuščamo zemeljsko atmosfero in se odpravljamo proti vesolju. Tokrat tam strokovnjake sprašujemo, ali je v vesolju temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo.

Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ste vedeli, da vsak mobilni telefon vsebuje za slabih deset evrov zlata? Zaradi svoje električne prevodnosti se namreč ta kovina veliko uporablja pri izdelavi elektronskih naprav. Ker je tako vsenavzoča in jo uporabljamo že tisočletja, je našo poslušalko zanimalo, kako to, da nam zlata še ni zmanjkalo. Ali še vedno nastaja?

V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?

Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaRadiovedni danes jokajo. Ne od žalosti, ampak od sreče, saj so dobili odgovor na še eno poslušalčevo vprašanje. Tokrat o solzah in njihovi sestavi. Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijoMadež bučnega olja na majici bo, če to obesite na s soncem obsijano mesto, izginil. Čarovnija? Uganko bodo razrešili tokratni Radiovedni. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?

Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.Na pomoč smo poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža FležarjaNastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Z željo, da se bodo v prihodnjih mesecih naša telesa čim manj pregrevala in ostala čim bolj aklimatizirana, tokratna epizoda Radiovednih z veliko limonado v eni roki in zaščitno kapo v drugi odgovarja na naslednje vprašanje: Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino? Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v AmsterdamuŠe en teden je naokoli in kot po navadi so se v etru znova zavrteli Radiovedni. Če smo vas prejšnji teden povabili na sprehod po naravi, med najhitreje rastoče rastline, smo tokrat vabili na sprehod po vesolju, kjer smo med planeti, zvezdami in galaksijami iskali odgovor na še eno vaše vprašanje. Pred poslušanjem le še opozorilo: Pazite, da se vam ne zvrti! Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v LjubljaniRadiovedni vas danes vabijo na sprehod po naravi. Raziskovali bodo, katera rastlina raste najhitreje na svetu. Kot zanimivost morda še to: v prispevku omenjene Wolfije so najbolj razširjene in poznane v Aziji, kjer jih uporabljajo tudi v prehrani, saj približno 40 odstotkov njihove suhe mase predstavljajo beljakovine. Za primerjavo, približno toliko kot pri soji. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštitutaTokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v LjubljaniKo tridelno pripravo za kuhanje ekspresne kave, znano kot kafetjera, postavimo na štedilnik, se segreta voda iz spodnje komore skozi predel z mleto kavo dvigne v vrhnjo komoro in postane kava. Kako se to zgodi, raziskujejo Radiovedni. Prva kafetjera je nastala leta 1933 in kmalu postala tako popularna, da jo danes najdemo v številnih muzejih po svetu, med drugim je del stalne zbirke newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov večKo se odpravimo na potovanje z letalom, moramo upoštevati kar nekaj varnostnih ukrepov. Poleg predpisov glede velikosti in teže prtljage, dolgi seznami, ki so izobešeni na vsakem letališču (ja, tisti, ki jih marsikateri potnik rad spregleda), jasno sporočajo, da je na letalo prepovedano nesti ostre predmete, vsakršno orožje, pa tudi prevelike količine tekočine. Na krovu je med vzletom in pristankom prepovedano vstajanje in sprehajanje, na letalu pa tudi ne dovolijo kaditi. Med najbolj nadležnimi ukrepi pa je ta, da moramo pred vzletom letala izklopiti naš telefon. Zakaj je to potrebno, strokovnjake sprašujejo #Radiovedni. In ne, ni zato, da letalske družbe preverjajo, ali smo si prav zapomnili našo PIN kodo. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan. Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena FurlanTako kot ljudje, imajo tudi živali različne spalne položaje in navade. Tokrat se Radiovedni oblačijo v pižamo skupaj z majhnimi, radovednimi, a plašnimi živalmi, ki ob nenavadnih zvokih zbežijo v zavetje ali zamrznejo na mestu. Ko jih navdaja veselje, se premikajo na poseben način – tako da poskakujejo in skočijo v zrak – tako kot mi, ko se nam zgodi kaj res neverjetnega. Tudi v načinu spanja so nam morski prašički podobni. Poslušalca Maksa pa je o teh puhastih živalih zanimalo nekaj prav posebnega. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta SlovenijePredstavljajte si, da ste se odpravili na popoldanski sprehod. In nenadoma začne deževati. Vi pa ste brez dežnika. V daljavi strehe ni na spregled in ker se vi domov ne bi radi vrnili  premočeni, se razgledujete okrog in iščete zavetje. In najdete ga. Stopite pod drevo, ki vam lahko da nekoliko zaščite pred nalivom. Oddahnite si. "Na varnem sem", si govorite. Potem pa ... se ta prijeten sprehod nenadoma spremeni v grozljivo zgodbo. Stojite namreč pod najnevarnejšim drevesom na svetu. Pod katerim točno, pa novi Radiovedni lahko povedo le tistim, ki boste preživeli. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v MariboruV tokratni oddaji se sprašujemo, ali imajo naše mame in babice prav, ko nas zvečer podijo spat z argumentom, da je vsaka ura spanca pred polnočjo vredna toliko kot dve uri spanja po polnoči. Je spanje pred polnočjo zares bolj učinkovito? Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijoSte kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo. Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračjaMinili sta že dve leti, odkar je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija covida-19. V tem času so številni znanstveniki, strokovnjaki in raziskovalci po vsem svetu iskali odgovore, kako poteka ta virus, kakšni so njegovi simptomi, kako se prenaša med ljudmi, koliko časa lahko okužena oseba širi bolezen in tako naprej. A ne glede na to, da o koronavirusu danes vemo že veliko, vprašanj o njem nikoli ne zmanjka. Eno so tokrat prestregli prav naši Radiovedni. Poslušalka Nada nas sprašuje: Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo v zraku? In če ga lahko, kako? Če ga ne moremo, zakaj ne in kaj so najmanjši patogeni (ali drugi delci), ki jih lahko zaznamo?

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v LjubljaniBanan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.Odgovarja dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v LjubljaniKer se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro. Odgovarjamo pa na vprašanje: Če bi z nekim vozilom potovali hitreje od svetlobe, kam oziroma kako bi svetila luč, nameščena na vozilu, kot so nameščene sprednje luči na avtomobilu? Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?Odgovarja dr. Viktor Šajn, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja tehničnega inštitutaPribližno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katero koli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Ja, letalski inženirji res morajo misliti na prav vse, samo zato, da nam ni treba. Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v LjubljaniKako ste kaj s spominom? Vam ta še dobro služi? Se še spomnite recimo, kaj ste pred dvema tednoma jedli za kosilo. Ali pa vašega božičnega darila, ki vas je pred petimi leti čakalo po smrečico? Čeprav si mnogih reči ne zapomnimo, se nam ni treba bati – prostora nam ne bo zmanjkalo. Človeški možgani so namreč sestavljeni iz približno milijarde nevronov, vsak nevron pa tvori približno 1000 povezav z drugimi nevroni, kar je skupaj več kot bilijon povezav. A kljub neverjetni sposobnosti, ki jo imamo, vedno večkrat za hranjenje digitalnih podatkov, fotografij ali posnetkov uporabljamo spominske kartice. In kako lahko tako majhna ploščica hrani toliko podatkov? Odgovor nam je predstavil Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v LjubljaniNa nebu lahko neprestano opazujemo zanimive pojave - od nenavadnih oblakov in strele, do nekoliko redkejših oblik, kot je recimo polarni sij. In čeprav si včasih ne moremo predstavljati, kako ti pojavi sploh nastanejo, vremenoslovci in tisti, ki preučujejo našo atmosfero, zagotavljajo, da z upoštevanjem fizike vsak pojav postane razložljiv. Zato so si tokrat Radiovedni v svoj raziskovalni laboratorij vzeli pod drobnogled pojav, ki ga znata ustvariti le ? sonce in dež. Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvamSe vam je že kdaj zgodilo, da vas je ob mrzlem dnevu pošteno zazeblo v roke ali noge? Natančneje, v prste na rokah ali nogah. Ko ste se vrnili na toplo, pa vas je v prezeblih prstih začelo neprijetno boleti in mravljinčiti? (Tokrat še posebej sveži) Radiovedni so raziskali, zakaj. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.Odgovor je razvozlal izredni profesor dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta SlovenijeTako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu. "Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo je zelo zanimivo vprašanje, ko pa začneš razmišljati, zakaj pride do tega, je zadeva zelo kompleksna. Vse to je evolucijsko in genetsko pogojeno, ampak zanimivo, ko se v odgovor zares poglobiš." #Radiovedni so pripravljeni na vse izzive, ki jih bo prineslo novo leto. Zato nam le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše. Se slišimo!

Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega letaŠe eno leto je naokoli, vaša vprašanja pa kar ne nehajo snežiti. A veseli smo prav vsakega, zato se novih pošiljk vedno znova zelo razveselimo. Res pa je, da jih je v zadnjem času tako veliko, da se včasih težko odločimo, kateremu vprašanju bomo dali prednost. Ampak ker je ravno čas praznikov, toplih napitkov in zabave na snegu, se tokrat pri odločitvi nismo kaj preveč obirali. "Je Zemlja edini planet, ki ima sneg?" Prihodnje leto nadaljujemo, do takrat pa srečno, radiovedno tudi v 2022.

V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?Se tudi vi sprašujete, zakaj ima RTV Slovenija poštno številko 1550 in ne 1000 kot mnogi drugi prebivalci prestolnice? Z razlago nas je pričakala Simona Glodež s Pošte SlovenijeV tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550? Tukaj je naštetih še nekaj podobno odstopajočih primerov: 1501 Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve 1503 Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani 1505 Ljubljana - Banka Slovenije 1506 Ljubljana - Slovenske železnice 1525 Ljubljana - Klinični center Ljubljana Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!

Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v LjubljaniPravimo, da čas beži. S tem želimo povedati, da nam hitro mineva. Zato si pogosto želimo, da bi ga upočasnili ali celo ustavili. Navadno si želimo, da bi čas ustavili takrat, ko nam je lepo. Ko si želimo, da bi dalj časa uživali v nekem trenutku. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se čas zares ustavil? Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v LjubljaniV prazničnem decembru naj bi se Slovenci običajno zredili za povprečno dva kilograma. To seveda ni nič čudnega, saj se je res težko upreti dobrotam, s katerimi so v tem času obložene naše mize. A da za odvečne kilograme ne bomo krivili le praznikov, so tokratni Radiovedni poskušali najti drugega krivca. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.V Zemljino notranjost nas bo popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v LjubljaniDecembra lani so se močno stresla tla na Hrvaškem v bližini mesta Petrinja, potres z magnitudo 3,6 po Richterjevi lestvici pa smo lahko občutili tudi prebivalci Slovenije. Ker se Balkanski polotok nahaja na stiku afriške in evrazijske tektonske plošče, so potresi na tem območju povsem pričakovani, tudi v Sloveniji. Pri nas je zato možnost potresov večja v severnoprimorski regiji, Ljubljani in v krajih jugovzhodne Slovenije. V tokratnih Radiovednih govorimo prav o tektonskih ploščah. Kaj jih premika? Dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Univerzi v Ljubljani, razlaga, da poznamo dve razlagi - pri razumevanju prve si lahko pomagamo z vretjem juhe v loncu, druga pa je povezana s staranjem litosferskih plošč. Za kaj več pa prisluhnite novi epizodi. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.  

Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani Radiovedni, dobrodošli spet v našem mravljišču! Čeprav je na prvi pogled kot kup nametanih vprašanj, vam zagotavljamo, da jih vsak teden poskušamo spraviti na pravo mesto. Na srečo pa nam pri tem vsakič zelo rada na pomoč priskoči znanost. In tudi ta teden nas ni pustila na cedilu. Zato hitro pospravimo še eno vprašanje na stran, da bomo ob koncu dneva lahko rekli, da smo bili pridni kot mravlje. Tokrat je našega poslušalca zanimalo: Ali se mravlja, ki jo z avtomobilom zapelješ na čisto drugi konec, na primer 100 kilometrov stran, lahko priključi v tamkajšnjo kolonijo mravelj iste vrste ali jo te zavrnejo? Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v LjubljaniVerjetno na svetu ni veliko takih ljudi, ki ga še ne bi občutili. Je namreč naš pogost spremljevalec po telesni dejavnosti. "Muskelfiber", ki mu pravimo tudi mišični maček, strokovno pa odložena mišična bolečnost, je bolečina v mišicah, ki jo občutimo dan ali dva po ukvarjanju s športom. Dr. Hadžić je med drugim pojasnil, kako se mu izogniti in kaj narediti, če ga imamo. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.Eksperiment je natančno nadzoroval nevrolog in profesor dr. Zvezdan PirtošekPreučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega. Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatikoČeprav se je komu od vas to zagotovo že zgodilo, ali pa vsaj poznate koga, ki je pri igri v štiri v rokah že držal same taroke, je verjetnost za to zelo majhna. Kako majhna, izveste v tokratni epizodi oddaje Radiovedni. Dr. Demšar pa pojasnjuje, zakaj se nam frekventnost te zelo malo verjetne situcije v resničnem življenju pogosto zdi večja, kot v resnici je: "Zato, ker zelo veliko ljudi igra tarok. In ker nihče ne bo hodil okoli po svetu in govoril: 'Veš, zadnjič pa nisem dobil samih tarokov.' Dogodki, ki so bolj redki, so bolj odmevni in jim posvetimo več pozornosti. Pri tem nastane zanimivo protislovje, da se nam prav tisto, kar je redko, zaradi tega, ker je tako redko, zdi pogostejše, kot je v resnici, ker se o tem več govori."   Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič. V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas je z dogovorom pričakala doktorica dentalne medicine Teja JerasSte vedeli, da predstavljajo zobje najtrdnejšo snov v človeškem telesu? Ali pa to, da imamo v različnih življenjskih obdobjih v naši ustni votlini različno število zob? Pa veste tudi, zakaj so naši zobje beli? Če odgovora na to vprašanje še ne poznate, prisluhnite tokratni epizodi oddaje Radiovedni. Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.Tokrat o temi, ki zadeva vse nas zemljaneOdgovor se skriva v preteklosti, v obdobju, ko se je Zemlja šele rodila. Do tja pa nas je pospremil astrofizik Jure Japelj, zaposlen na univerzi v Amsterdamu. Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!

Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v LjubljaniGloboko smo že zakorakali v jesen in v šolah se bližajo prvi preizkusi znanja. Mnogi ste se z njimi že srečali, zato veste, da se lahko - predvsem tistim manj vestnim - pred ocenjevanjem nabere precej snovi. Nekaterim v tistih zadnjih urah pomaga priprava miselnih vzorcev, drugim reševanje starih nalog, spet tretji vse stavijo na spanje in knjigo pod vzglavnikom. Kaj pa tisti, ki ob učenju posamezne dele besedila obkrožijo, podčrtajo ali obarvajo? Si s takšno strategijo res zapomnijo več? Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC LjubljanaDolgi, kratki, trdni, hitro lomljivi, nalakirani, skrbno oblikovani, porezani. Ste po naštetih pridevnikih že ugotovili, o čem bo danes tekla beseda? Pogovarjali se bomo o nohtih. Pa ne o tem, katere barve lakov so najlepše ali kam se odpraviti na manikiro in pedikuro. Ta teden se vprašanje glasi: Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah? Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk. Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželkLotili smo se iskanja odgovora na vprašanje, ki ni od muh, je pa o muhah. Natančneje o vinskih mušicah. Od kod in zakaj se roji teh žuželk pojavljajo v naših kuhinjah? Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v LjubljaniDanes zvečer bomo vstopili v jesenski letni čas, ki bo trajal kar do 21. decembra, ko se bo po koledarju začela zima. In čeprav se jesen zgodi vsako leto, nas vedno znova preseneti. Če ne barve listov, pa hladen zrak. No, v vsakem primeru se moramo na jesen prilagoditi, kot ste se nanjo že prilagodili Radiovedni. Kot boste slišali, iz poletnih vprašanj zdaj prehajate že na bolj jesenska. Barvno pestra vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Dobro premislite, pa se prihodnji teden znova slišimo!

Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v AmsterdamuČrne luknje so ene najbolj skrivnostnih nebesnih teles. In čeprav jih ne moremo videti neposredno, vemo, da močno vplivajo na dogajanje v vesolju. Skrivnostne pa niso le tam zgoraj, kot kaže, veliko radovednosti vzbujajo tudi na Zemlji. Našemu poslušalcu namreč ne da miru vprašanje: Na kakšen način astrofiziki sploh odkrivajo črne luknje, kako določijo, ali se te vrtijo in s kakšno hitrostjo? Da bi razkrili še to skrivnost, je za nove Radiovedne astrofizika poiskala Nina Manfreda. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v LjubljaniTokrat so na vrsto prišle ptice. Z njimi pa tudi zanimivo vprašanje, ki v resnici izhaja iz nas samih. Ali imajo ptice zobe? Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. No, ob tem vabljeni tudi, da se na njihov podkast tudi naročite. V svoji najljubši aplikaciji za podkaste jih najdete pod imenom Radiovedni.

Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut ŽgavecKomaj smo vkorakali v poletje, pa je tukaj že mesec september. Šolarji so se že odpravili v šolske klopi, večina dopustnikov pa se počasi vrača nazaj domov, a verjetno imamo vsi občutek, da so počitnice šele dosegle svoj vrhunec. No, vsaj naša zagorela koža nas spominja na to. A če dobro pogledamo naokrog, nimamo vsi enake barve polti. Sploh pa takrat, ko nismo zagoreli. Zakaj je tako, so ta teden raziskovali novi Radiovedni. Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.

Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi GoriciRazlični organizmi smo se različno prilagodili na slanost okolja, v katerem živimo. Na primer človek bi lahko brez kozarca (sladke) vode preživel le do nekaj dni, medtem ko nekatere ribe pa si življenja brez slanih voda sploh ne morejo predstavljati niti za minuto. So si pa zato štiri (minute) vzeli tokratni Radiovedni, saj so želeli preveriti, kaj se zgodi s sladkovodnim organizmom, če ga položimo v slano vodo in kaj lahko pričakujemo, če to vajo ponovimo v obratni smeri. Verjemite, da boste presenečeni. Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.