Odnosna dinamika je proces, ki vpliva na vsakega izmed nas tako v ožjem kot v širšem družbenem kontekstu, začne pa se že na samem začetku – znotraj družine. Ta bi morala za odraščajoče posameznike predstavljati varen balonček, ki pa to velikokrat ni, kar se je še posebej izkazalo v času omejevanja gibanja. Čas zadnjih dveh let je dinamiko odnosov tudi digitaliziral, s čimer so izven družinski odnosi postali bolj površinski in manj kvalitetni. Aktualne družbene spremembe v Sloveniji in drugod po svetu pa nas tako vse bolj učijo kako pomembna je komunikacija v odnosih ter kakšna je naša vloga pri tem. V peti epizodi Psihokasta se nam je pridružil Matic Munc, diplomiran psiholog, ki je bil zaposlen na Centru za socialno delo, prav tako imel lastno psihosocialno svetovalnico in bil predsednik Društva Brez Limita, ki se ukvarja z rizičnimi vedenji posameznikov. Z njegovo pomočjo smo tekom epizode odgovorili na vprašanja kot so: Kaj sploh je odnosna dinamika? Kako dinamika znotraj družine vpliva na posameznikovo duševno zdravje? Kakšne spremembe so se zadnja leta pojavile v dinamiki odnosov v kontekstu širšega družbenega prostora? Kako lahko sami poskrbimo za boljšo odnosno dinamiko? Voditelja: Tomaž Žgeč in Eva Brvar Montaža: Metka Dolanc

Vas je že kdaj spreletela misel: “Ta študij ni zame” ali “To področje me ne zanima več”? Te misli so popolnoma normalne in zagotovo so vsem nam že kdaj švignile skozi glavo. Ugotovitev, da nam izbran študij ali izbrana karierna pot ne prinaša več zadovoljstva, je zelo dragocena in se je ne smemo ustrašiti. Kaj pa je lahko naš naslednji korak? H komu se lahko obrnemo po pomoč? Ali smo dovolj pogumni za ta korak? Na vsa ta vprašanja nam je odgovorila Polona Vehovec karierna svetovalka zaposlena na Zavodu za zaposlovanje kot samostojna svetovalka na področju življenjske karierne orientacije in posredovanja pri zaposlitvi. Voditeljici: Rebeka Levstik, Ana Urh in Tinkara Prosenc Montaža: Metka Dolanc

Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomorov, ki je letos potekal pod geslom »ustvarjamo upanje z dejanji«. Samomor je kompleksen pojav, ki izhaja iz dolgotrajnega in dinamičnega dogajanja, zato ga ne moremo poenostavljeno razlagati ali iskati enoznačnih vzrokov zanj. Pojav, ki ga dandanes še vedno obdaja stigma, predstavlja pomemben javnozdravstveni problem tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Za namene preprečevanja samomorov se izvaja vse več preventivnih akcij, kot npr. projekt »A (se) štekaš?!?«, ki pomagajo pri znižanju tveganja za samomorilno vedenje. Pri tem ne smemo pozabiti, da lahko tudi s svojimi dejanji, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudimo upanje. V tretji epizodi Psihokasta se nam je pridružila Meta Lavrič, magistrica psihologije, doktorska študentka in raziskovalka na Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Z njeno pomočjo smo tekom epizode odgovorili na vprašanja, kot so: Kakšne so statistike samomorov prejšnjega, z epidemijo zaznamovanega leta? Kaj vpliva na razvoj stigmatizacije in na destigmatizacijo pri posamezniku? Kako lahko ločimo šalo in klic na pomoč? Na kaj moramo biti pozorni pri komunikaciji z ranljivimi osebami; kaj reči in česa ne? Številke za pomoč v sili: 116 123: Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan), 116 111: TOM telefon otrok in mladostnikov (12-20h), 01 520 99 00: Klic v duševni stiski (19-7h), 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan). Spletne povezave in pomoč: Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz (https://www.tosemjaz.net/), https://zivziv.si/sos/, Če se soočaš s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju, lahko pokličeš na Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic.đ (https://hospic.si/socutni-telefon/). Smernice za pogovor: https://zivziv.si/pogovor-o-samomoru/ Voditelja: Lucija Cemič in Tomaž Žgeč Montaža: Metka Dolanc Glasba: "Nowhere Land" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 4.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/

Samopodoba je organizirana celota predstav o svojih lastnostih, torej o tem, kdo smo. Temu lahko rečemo tudi jaz sheme - gre za mentalne modele o sebi oziroma način, kako organiziramo informacije o sebi. Svojo samopodobo z različnih vidikov opisujemo takrat, ko sebi ali drugim odgovarjamo na vprašanje »Kdo sem?« ali »Kaj mislim o sebi?«.  V drugi epizodi Psihokasta se nam je pridružila doc. dr. Gaja Zager Kocjan, zaposlena na oddelku za Psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z njeno pomočjo smo odgovorili na vprašanja, kot so: Kaj vse vpliva na našo samopodobo? Kako se samopodoba povezuje s samospoštovanjem? Zakaj se sami vidimo drugače kot nas drugi? Kako primerjanje z drugimi vpliva na našo samopodobo?  Voditeljici: Jona Lara Šrajer Štravs in Lucija Cemič  Montaža: Metka Dolanc  Glasba: "Nowhere Land" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 4.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/

Čustva so nekaj, kar vsi doživljamo. Z njimi se srečujemo v našem vsakdanu, posledično pa so nam vsem blizu. S psihološkega vidika jih lahko opišemo kot naše odzive na zunanje ali notranje dražljaje, ki jih doživljamo kot pomembne.  V prvi epizodi Psihokasta sta se nam pridružila Karin Šket in Erik Babič, študenta magistrskega študija psihologije in ena izmed ustanovnih članov zavoda Empatiko. Z njuno pomočjo smo tekom epizode odgovorili na vprašanja, kot so: Kaj so čustva in kako nastanejo? Od česa je odvisno, kako čustva vplivajo na nas? Kaj je čustvena inteligentnost? Kaj narediti, kadar se kljub vsem prizadevanjem s čustvi ne zmoremo soočiti sami?  Voditeljici: Jona Lara Šrajer Štravs in Lucija Cemič Montaža: Metka Dolanc  Uporabne povezave: - Youtube kanal Zavoda Empatiko - Dr. Zoran Milivojević: Emocije - Razumevanje čustev v psihoterapiji - Gregor Žvelc: Terapija sprejemanja in predanosti: čujecnost in psihološka fleksibilnost.  Glasba: "Nowhere Land" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 4.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/