Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.

Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.

Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Tomaž Okorn, MMC RTV Slovenija

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja? Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Irena Moro, direktorica družbe Moro

Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani. Sogovornika: dr. Miha Dominko z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Goran Djuratović iz družbe za upravljanje Generali Investments.

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?Gosta oddaje sta dr. Miha Dominko z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A.

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Samo Ravnikar, skrbnik zavarovanj, Avalon Tim

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Roman Budna, finančni strokovnjak

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.

Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.Sogovornik: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani

Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju. Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije? Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.

Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?Gosti: Andreja Boštjančič, vodja splošnih služb v Blubitu; Zvonko Boštjančič, lastnik in direktor Blubita; dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Četrta epizoda prinaša poseben vpogled v delovanje Elana. Gostimo Melanijo Korošec, s katero se pogovarjamo o stalnem inoviranju in o inovativnih ekipah. Nekdanja vrhunska tekmovalka v telemark smučanju je prepričana, da je inoviranja sposobna le ekipa, ki ni prestrašena, in ki kdaj na mizo prinese tudi kaj norega. Verjamem, da nam šport da vztrajnost in jasno usmerjenost k ciljem. Daje tudi vzdržljivost, ki je dobra popotnica v Elanu. Melanija Korošec

V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren. Gosta: Žiga Vraničar, strateški direktor podjetja Narayan; dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

V posebni oddaji o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, govori trener slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota. "Pomembno je, da se ne izogibaš konfliktom, ampak neposredno komuniciraš." Kako dajati povratne informacije, kako zgraditi zdravo kulturo v ekipi in kako si je samozavest pridobil kot neizkušen snemalec?

Nova sezona prinaša zgodbe, ki v ospredje postavljajo trajnost.Prvi gost je Jernej Česen iz podjetja Outfit 7. Eno vodilnih podjetij na področju iger ima več kot 400 zaposlenih z vsega sveta. Z gostom o tem, kako se je podjetje spremenilo, kako skušajo poskrbeti, da ne pride do izgorelosti in kaj je zanj največji izziv pri vodenju. "Pomemben vidik trajnosti, ki je pogosto spregledan, je način ravnanja z ljudmi pri delu." dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani  

Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj. *Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. 

Marko Sladič, soustanovitelj in direktor podjetja Hemptouch, ki izdeluje naravno konopljino kozmetiko, je razkril, kako se soočajo z omejitvami oglaševanja in zakaj v prihodnjem letu ne pričakuje velike rasti. Razkril je tudi, kako je majhnemu podjetju uspelo prodreti na zahteven japonski trg in zakaj se bodo od iskanja novih kupcev preusmerili h krepitvi odnosa z rednimi strankami.

Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev sta ga spraševala strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.Ustanovitelj in direktor Zavoda G-regaV seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev? ˝Nikoli se nisem štel za podjetnika, ampak zgolj za človeka, ki je našel neko dejavnost, ki se ob njej dobro počuti, ki za njo stoji in jo opravlja s srcem.˝

Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.Doktorica vinogradništva, ki vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v LjubljaniV seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.

Tretja sezona serije UP se začenja kar s sladico. Uroš Mlakar, serijski podjetnik, ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta Frida je razložil, zakaj je čokolada čedalje dražja in zakaj gre Fridi v Švici zelo dobro. Govoril je tudi o franšiznem sistemu, proizvodnji, posebni povezavi z Liberijo in prizadevanjih, da bi bili vsi v verigi pošteno plačani. Tudi tretjo sezono UP-ov sestavljata strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.Ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta FridaV seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Prvi gost tretje sezone je Uroš Mlakar, nekdanji radijec, ki se odlično znajde v podjetniških vodah. Ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta Frida, je razložil, zakaj je čokolada čedalje dražja in zakaj gre Fridi v Švici dobro. Govoril je tudi o franšiznem sistemu, proizvodnji, posebni povezavi z Liberijo in prizadevanjih, da bi bili vsi v verigi pošteno plačani. "Zavedam se, da je moč v meni. Če se svet spreminja, moraš iti s spremembami naprej. Če ti nikoli ni bilo nič podarjeno in si vse naredil sam, to pomeni, da lahko stvari znova narediš iz nič."

Kako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala? Kakšna partnerstva prinašajo različni vlagatelji in na kaj morajo biti ob tem pozorni podjetniki? Predstavljamo tiste, ki si upajo in imajo uspešne startupe. Danes pa dajemo besedo podpornikom, ki zagonskim podjetjem nudijo različne finančne spodbude. Sogovorniki: Mic Melanšek, soustavnovitelj Hooray Studios; Nina Dremelj, predsednica Kluba Poslovni angeli; Aleš Pustovrh, partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital; Nina Urbanič, Slovenski Podjetniški SkladKako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala?Predstavljamo tiste, ki si upajo in imajo uspešne startupe. Danes pa dajemo besedo podpornikom, ki zagonskim podjetjem nudijo različne finančne spodbude. Sogovorniki: Mic Melanšek, soustavnovitelj Hooray Studios Nina Dremelj, predsednica Kluba Poslovni angeli Aleš Pustovrh, partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital Nina Urbanič, Slovenski Podjetniški Sklad Kako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala? Kakšna partnerstva prinašajo različni vlagatelji in na kaj morajo biti ob tem pozorni podjetniki?

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, ki deluje v več kot 130ih državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje 100 zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje EKWB je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.Podjetje EKWB: Kakšna je kultura organizacije in kdo ali kaj poganja rast podjetja, ki je postalo tudi letošnja Zlata gazelaEdvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, s sedežem v Komendi, ki deluje v več kot 130 državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje sto zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet. "V petnajstih letih se ni nič spremenilo. Osnovna filozofija je, da dihamo s trgom in uporabniki, skušamo ugotoviti, kaj so njihovi problemi, in jih reševati. Smo na trgu, ki ima vse več izzivov." – Matjaž Krč Edvard König je na začetku raziskoval in ugotovil, da obstaja vodno hlajenje. Ko je svoje prve kreacije predstavil na forumih, so bili obiskovalci nad njimi navdušeni. Pove, da je od tu naprej šel samo s tokom. "Ko sem se leta 2005 prijavil na delavnico za poslovni načrt, je bil del te delavnice tudi natečaj. Matjaž je vodil delavnico, spoznala sva se in ugotovila, da je dodana vrednost v obeh in da je to pravi recept za uspeh podjetja." Visokotehnološko podjetje ustvarja kulturo, ki poskuša delati stvari, ki so dobre, in zmanjšuje tisto, kar ni dobro. "Treba je biti drzen. Je pa res, da ne gre toliko za drznost kot za samozavest. Slovenci imamo veliko tehničnega znanja, malo manj poslovnega. Ker ni te samozavesti, tudi poslovno ne prideš daleč in za to si je treba prizadevati," doda Matjaž Krč. "Naše kompetence so na področju hlajenja, kar priznavajo tudi veliki igralci na trgu. Z nami želijo delati zaradi tehnične kompetentnosti in naše blagovne znamke. Ugotovili so, da smo zanje dodana vrednost." Inovativnost je proces, ki se ga da voditi, še pove Edvard König. V podjetju so postavili oranžne sobe, ki so namenjene pogovoru o izboljšavah lastnih izdelkov in procesa. Epidemija je nenormalno pohitrila povpraševanje po spletnih rešitvah. "Pred štirimi leti smo se odločili, da bomo ponudili vodno hlajenje po meri, kjer si kupec sam izbere komponente in jih sestavi. Naši kupci so iz avtomobilske industrije, iz industrije avtonomnih vozil ..."  

Pretekli teden so v Amsterdamu podelili nagrade za najboljše kuharske mojstre na svetu. Ana Roš iz Hiše Franko na Kobariškem se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila na sedmo mesto lestvice The Best Chef Awards 2021, Mašo Sálopek, ki v Hiši Franko skrbi za sladice, pa so razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu. A Ana v javnosti mnogokrat vzbudi pozornost – na eni strani odobravanje in spoštovanje, na drugi kritike in nerazumljiva obsojanja – ne le s hrano, temveč tudi drugimi zapisi in izjavami, kot je bila zadnja, da bo v svojo ekipo sprejela afganistanskega natakarja. Trenutni meni iz 23 hodov so poimenovali Reinkarnacija, stane 225 evrov, še 100 evrov je treba dodati za spremljavo slovenskih lokalnih vin. Za celotno doživetje si je treba vzeti kakšnih pet ur, pomembno vlogo imajo tudi sladice, ki jih ustvarja Hrvatica Maša Salopek, ki še vedno ni dojela, da so jo razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu.Ana Roš, šefinja kuhinje Hiše Franko, se je na izboru Best Chef Awards v Amsterdamu na lestvici Top 100 uvrstila na sedmo mestoPretekli teden so v Amsterdamu podelili nagrade za najboljše kuharske mojstre na svetu. Ana Roš iz Hiše Franko na Kobariškem se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila na sedmo mesto lestvice The Best Chef Awards 2021, Mašo Salopek, ki v Hiši Franko skrbi za sladice, pa so razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu. A Ana v javnosti mnogokrat vzbudi pozornost – na eni strani odobravanje in spoštovanje, na drugi kritike in nerazumljiva obsojanja – ne le s hrano, temveč tudi drugimi zapisi in izjavami, kot je bila zadnja, da bo v svojo ekipo sprejela afganistanskega natakarja. Trenutni meni iz 23 hodov so poimenovali Reinkarnacija, stane 225 evrov, še 100 evrov je treba dodati za spremljavo slovenskih lokalnih vin. Za celotno doživetje si je treba vzeti kakšnih pet ur, pomembno vlogo imajo tudi sladice, ki jih ustvarja Hrvatica Maša Salopek, ki še vedno ni dojela, da so jo razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu.

Fotografinja Tilyen Mucik in komunikologinja Tjaša Jarc sta pred dobrim letom ustanovili spletno trgovino sobnih rastlin Džungla. Že po nekaj mesecih sta se znašli v poslovni džungli, število naročil je preseglo 1000 na mesec, ekipa se je razširila na 20 članov. O rasti in izzivih, tudi o tem, kako zapakirata rastlino za varno dostavo. Foto: Tilyen MucikUstanoviteljici spletne trgovine sobnih rastlin Džungla o rasti podjetja in izzivih ter tudi o tem, kako zapakirata rastlino za varno dostavoV novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Fotografinja Tilyen Mucik in komunikologinja Tjaša Jarc sta pred dobrim letom ustanovili spletno trgovino sobnih rastlin Džungla. Že po nekaj mesecih sta se znašli v poslovni džungli, število naročil je preseglo tisoč na mesec, ekipa se je razširila na dvajset članov.

Luka Železnik in Dejan Kobal sta pred šestimi leti v domači Sežani ustanovila podjetje TNG Oprema, ki je z blagovno znamko Kingsbox prisotno v 22 državah. Kingsbox je najprej osvojil telovadnice in fitnese, zaradi koronakrize pa se je podjetje čez noč preusmerilo v izdelavo in prodajo opreme, ki jo športni navdušenci lahko uporabljajo doma. Od uteži do olimpijskih palic, od blazin do struktur za vadbo. S preobrazbo in inovativnostjo so dosegli veliko rast, danes imajo že skoraj 70 zaposlenih. Soustanovitelja podjetja TNG Oprema o tem, kako so s preobrazbo in inovativnostjo dosegli veliko rastV novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Luka Železnik in Dejan Kobal sta pred šestimi leti v domači Sežani ustanovila podjetje TNG Oprema, ki je z blagovno znamko Kingsbox prisotno v 22 državah. Kingsbox je najprej osvojil telovadnice in fitnese, zaradi koronakrize pa se je podjetje čez noč preusmerilo v izdelavo in prodajo opreme, ki jo športni navdušenci lahko uporabljajo doma. Od uteži do olimpijskih palic, od blazin do struktur za vadbo. S preobrazbo in inovativnostjo so dosegli veliko rast, danes imajo že skoraj 70 zaposlenih. "Vse načrte, ki sva jih imela za naslednjih pet let, smo zaradi epidemije koronavirusne bolezni naredili v enem letu. Veliko naše pozornosti smo morali preusmeriti na domače telovadnice. Načrtovali smo, da bomo zaposlili pet ljudi na pol leta, potem pa smo morali zaposliti 30 ljudi v enem letu. Težko je planirati, ko tako hitro rasteš. Moraš biti zelo fleksibilen in se prilagajati iz meseca v mesec." 

Rok Gulič se je pred leti znašel pred izzivom. Ponoči je montiral glasbo za zgoščeno svoje glasbene skupine, v sosednji sobi pa njegova žena in otroka niso mogli v miru spat. Skušal je kupiti slušalke, ki bi rešile njegovo zagato, a z nobenimi ni bil zadovoljen. Tako je kar sam začel razvijati slušalke in inovativno nizkotonsko blazino. Slušalke in blazino je skozi mesece tako izpopolnil, da je pustil službo in ustanovil podjetje OLLO Audio. Ollo je zdaj sopotnik profesionalnih glasbenih producentov, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga, Beyonce in številnimi drugimi uglednimi imeni. Ustanovitelj podjetja OLLO Audio o tem, kako so iz nočne montaže glasbe nastale slušalke, ki jih uporabljajo tudi profesionalni glasbeni producenti, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga in BeyonceV novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz zagonskih podjetij razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Rok Gulič se je pred leti znašel pred izzivom. Ponoči je montiral glasbo za zgoščenko svoje glasbene skupine, v sosednji sobi pa njegova žena in otroka niso mogli v miru spati. Skušal je kupiti slušalke, ki bi rešile njegovo zagato, a z nobenimi ni bil zadovoljen. Tako je kar sam začel razvijati slušalke in inovativno nizkotonsko blazino. Slušalke in blazino je skozi mesece tako izpopolnil, da je pustil službo in ustanovil podjetje OLLO Audio. Ime podjetja je sestavil iz začetnic imen svojih sinov: Oliver in Lovro, torej OLLO. "Ko imaš izdelek, ki dostavi, kar obljublja, in postaviš relativno visoke cilje, se zgodi, da ljudje, ki to potrebujejo, sami pridejo do tebe in ti ni treba klicati nikogar. To se je zgodilo pri nas. Mi smo jasno povedali, kaj delamo, kaj si želimo, kaj so naši cilji in očitno smo zadeli pravo bolečino, dovolj zanimivi smo bili, da so inženirji pristopili od nas in rekli, da bi to preizkusili." Slušalke Ollo so postale sopotnik profesionalnih glasbenih producentov, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga, Beyonce in številnimi drugimi uglednimi imeni v glasbenem svetu.

Nika Kristina Butina je soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa ima vec kot 20 sodelavcev. Kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost?Soustanoviteljica podjetja Epidemic o tem, kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanostV novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Druga gostja je Nika Kristina Butina, soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa pa ima več kot 20 sodelavcev. Kdaj je pri rasti trenutek, da predajaš delo? Kaj predajaš in kako spiš mirno ponoči, ko veš, da nekdo drug prevzema tvoje stvari? "Težko, ampak s srcem. Po eni strani zato, ker ne želiš nekoga drugega zasuti z delom, druga zadeva, ki pa je tudi zelo realna, pa je ta, da se ti zdi, da boš ti zagotovo dobro naredil. Najprej si moraš priznati, da je tukaj ego, potem pa pokazati drugi osebi, da ji zaupaš in ji predaš odgovornost."

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d. o. o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev. Soustanovitelj podjetja Equa o tem, kako oblikovati inovativne izdelke in kako nagovoriti globalni trgV novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d.o.o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev. "Najlažje se je stvari igrati, najtežje jih je zaključiti. Vsi imamo ideje. Vsi znamo nekaj narediti. Pomembno pa je, da znamo stvari pripeljati do konca, jih do konca optimizirati in najti pravo pozicioniranje na trgu." - Anže Miklavec

V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov. V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti, Planinska zveza Slovenije oa vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanjeSlovenija je hribovita in gorata država, zato je razumljivo, da je obiskovanje gora ena najbolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti. Mreža planinskih poti, ki predstavlja osnovni infrastrukturni element planinske dejavnosti, je gosta praktično po vsej državi. Njihova skupna dolžina znaša dobrih 10.000 kilometrov, kar je enako razdalji po kopnem med Ljubljano in Pekingom. Na priljubljenost in pomen planinstva pri nas nakazuje tudi malo manj kot 300 društev, ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh, ki je v pravni ureditvi planinskim potem dodelil poseben status, s katerim so organizacije dobile veliko obveznosti, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja. Konec februarja je bil s podpisi koalicijskih poslancev v parlamentarno proceduro vložen predlog sprememb Zakona o planinskih poteh. Z njim bi se uredilo usposabljanje markacistov in ustrezna opremljenost za varno delo, največji doprinos pa predstavlja določba o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za vzdrževanje planinskih poti. Pričakovani letni znesek je okrog 400.000 €.

Ob koncu zimske sezone smo preverili, kako je aktualna zdravstvena situacija vplivala na trende prodaje zimske športne opreme. Ker pa se hitro bližajo prvomajske počitnice, nas zanima tudi, kakšni so trendi glede prodaje kolesarske opreme in koliko časa bo letos treba čakati na novo kolo. Na nekatere rezervne komponente koles se čaka tudi 600 dni in večZimska športna sezona se končuje. Med ljubitelji belih strmin prevladuje nov trend: "Če ne moremo na smučišča, gremo pa v gore in smučamo turno." Povečanje števila turnih smučarjev je bilo prisotno že v prejšnjih letih, a to zimo se je zdelo, da vsi smučajo turno. "Turna smuka je trend zadnjih šestih let. Nedvomno predstavlja pozitiven trenutek rasti. Okoliščine letošnjega leta, ko so bile res dobre snežne razmere in zaprta smučišča, so to samo še spodbudile. V letošnjem letu smo Slovenci v bolj masovnem številu odkrili lepote turnega smučanja in izjemne naravne danosti domačega okolja." – Leon Korošec, direktor zimske divizije Elan Ker so pred vrati že prvomajske počitnice, je aktualna tudi prodaja kolesarske opreme. Je nakup novega kolesa uresničljiv še pred prazniki? "Odvisno od tega, kakšno kolo je to. Določena posebna kolesa so žal ali rezervirana ali njihov dobavni rok še ni čisto jasen, takšen dvoumen položaj. Tudi pred prvomajskimi prazniki pa se da dobiti kolo." – Aleš Justin, športna trgovina Extreme Vital  

Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer. Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je razvila prvi slovenski hard seltzer. Poimenovali so ga Nord. "Naša zgodba se je začela poleti 2019. Navdih smo dobili na festivalu, ko je Romina debatirala z ameriškim managerjem, ki je spraševal, ali lahko kje dobi White Claw. Ni vedela, kaj je to, zato jo je vprašal, kako to, da v Sloveniji in v Evropi še nimamo hard seltzerjev, saj je to v Ameriki cel 'bum'. Pozneje sva preverila, kaj je to in ugotovila, da je to zanimiva pijača, saj je brez sladkorja in ima malo kalorij," začetek zgodbe o prvem slovenskem hard seltzerju Nord opisuje Gašper Sovdat, eden izmed članov mlade podjetniške ekipe iz Tolmina. Za kategorijo pijač hard seltzer za zdaj še nimamo ustreznega prevoda. Gre za ameriško besedno zvezo, pri kateri beseda "seltzer" označuje, da gre za gazirano vodo, "hard" pa, da vsebuje alkohol. "Če bi to prevajali dobesedno, bi bila to alkoholna gazirana voda, kar pa se ne sliši najbolj privlačno," pojasnjuje Romina Gerbec. Poleg Gašperja in Romine sta pri razvoju Norda sodelovala še Sebastjan Rejc in Tadej Feregotto. Zakaj se je mladim Tolmincem zdel hard seltzer primeren tudi za slovenski trg, ki je do novih izdelkov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadali z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? "Navadno se z uvajanjem novosti začne v barih in restavracijah, šele nato se gre k trgovcem. To je za nas odpadlo. Zato smo se najprej lotili spletne prodaje, v katero nismo polagali velikih upov. Ampak smo potem ugotovili, da so ljudje pripravljeni naročati na spletu tudi novosti in pijače." Ekipa, ki je ustvarila prvi slovenski hard seltzer Prva faza razvoja je potekala v pisarni Druga faza razvoja je potekala v garaži Tretja faza razvoja pijače: začetek proizvodnje Izbor etikete Nord, prvi slovenski hard seltzer Fotografije: Nord

Zagonsko podjetje Priot, ki ga vodita Grega Logar in Blaž Jakopin, je razvilo sistem HiFlyer, ki je vgrajen v dve skakalnici v nordijskem centru Planica. Ustanovitelja podjetja sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Kako lahko znanost pomaga pri razvoju smucarskih skokov in kako zahteven je preskok iz znanosti v podjetništvo?Zagonsko podjetje Priot je razvilo sistem HiFlyer, ki je že vgrajen v dve skakalnici v Nordijskem centru PlanicaGrega Logar in Blaž Jakopin sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, zdaj pa vodita multidisciplinarno ekipo zagonskega podjetja Priot. Razvili so sistem HiFlyer, ki je že vgrajen v dve skakalnici v Nordijskem centru Planica. "Naredili smo analitični sistem. Vsak skok izmerimo. Izmerimo lahko hitrost, dolžino in vremenske razmere. Na podlagi tega lahko skozi vse leto spremljajo skoke." – Grega Logar HiFlyer je analitični sistem, ki omogoča, da imajo skakalci, skakalke in strokovno vodstvo že med treningi na voljo vse podatke, ki so jih sicer imeli le na tekmah. To omogoča boljši način spremljanja posameznega tekmovalca. Grega Logar razmišlja tudi o tem, kako bi tehnologija še lahko pomagala pri boljši izvedbi tekmovanja in treningov v smučarskih skokih.

Portal MojMojster je v zadnjih letih postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki se lotijo prenove stanovanja ali gradnje hiše. Združuje namreč kar 65 tisoč gradbenih podjetij - mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin ter več kot 260 tisoč aktivnih uporabnikov. Njegov potencial je pred kratkim prepoznal tudi Sklad South Central Ventures, ki jim je v sodelovanju s podjetjem Henkel namenil sedemmestno investicijo. O tem, kako je podjetje postalo pomemben igralec na področju gradbeništva, kaj investicija pomeni za cel start up ekosistem in kakšni so načrti za prihodnost je spregovoril Martin Pelcl, eden izmed dveh soustanoviteljev podjetja. Kako je podjetje DaiBau postalo pomemben igralec na področju gradbeništva in kaj pomeni sedemmestna investicija, ki so jo v začetku leta prejeli od sklada South Central Ventures in podjetja Henkel?Zgodba podjetja DaiBau, ki ima v lastni spletno platformo MojMojster in deluje v sedmih državah, se je začela leta 2013 v mariborskem podjetniškem inkubatorju Tovarna podjemov. Platforma danes združuje kar 65.000 gradbenih podjetij, mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin, ter ima več kot 260.000 aktivnih uporabnikov. Od začetnih dveh zaposlenih, to sta bila ustanovitelja podjetja, arhitekta Martin Pelcl in Gregor Černelč, podjetje zdaj ponuja že 52 delovnih mest in še vedno raste. Rast podjetja in uresničevanje zadanih poslovnih ciljev pa bo še dodatno spodbudila sedemmestna investicija sklada tveganega kapitala South Centra Ventures in podjetja Henkel. "Ukvarjamo se z vprašanjem, ki se ga vsakdo dotakne v gradnji in prenovi: kje najti primernega izvajalca za svoj projekt. Takrat sva se s partnerjem Gregorjem Černelčem spoprijela s tem vprašanjem in sva se začela spraševati, zakaj nobena storitev ne reši tega problema. Odločila sva se, da bi na hitro naredila eno platformo, ki bi povezovala preverjene izvajalce in povpraševanje na trgu. Ta zgodba se je potem razvila v osemletni maraton podjetništva." – Martin Pelcl o začetkih podjetniške poti Kakšni so cilji za prihodnost? "Mi smo optimistično zadržani. V tem delu sveta bi radi postali prva točka za vse, ki gradijo in prenavljajo. Mislim, da je to dovolj ambiciozen cilj. To smo v osmih letih delovanja dokazali na štirih, petih trgih, kjer smo glavna platforma za gradbeništvo. Želimo pa, da bi se v Evropi in onkraj nje vsi, ki potrebujejo izvajalca ali nove kakovostne stranke, obrnili na nas. To je vizija, ki jo bomo s partnerji uresničili." – Martin Pelcl

Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala." "Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence. Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.

Inženirstvo še vedno velja za umazan poklic, ki je bolj pisan na kožo moškim kot ženskam. A dekleta se ne ozirajo ne stereotipe, zato se jih vedno vec odloca, da bodo postale inženirke. S Tejo Primožič, študentko Fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih in o tem, kako izbori, kot je Inženirka leta, izboljšujejo položaj žensk v pregovorno moških poklicihS Tejo Primožič, študentko fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih Po podatkih statističnega urada ženske v Sloveniji predstavljajo 49,8 odstotka vseh prebivalcev, od tega sedem odstotkov dijakinj in študentk ter 39 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih. Še vedno prevladujejo na poklicnih področjih predšolske vzgoje in razrednega pouka, babištva, šivilstva in krojaštva, na katerih kar 95 odstotkov vseh zaposlenih v panogah predstavljajo ženske. V tehniških in inženirskih poklicih pa še vedno prevladujejo moški, saj ta področja še vedno veljajo za stereotipno moške poklice. A stereotipe vztrajno presegajo pogumna dekleta, ki se vpisujejo na tehniške fakultete in se odločijo postati inženirke.  "Pogosto je slišati, da se morajo ženske na delovnem mestu bolj potruditi kot moški, se bolj dokazati kot moški, da jih začnejo jemati kot enakovredne in da začnejo verjeti, da so dovolj sposobne." Teja Primožič je vodja razvoja aplikacije KamBi, s katero so se uvrstili med devet finalistov programa AmCham Slovenija Best of the Best 2021, in študentka fakultete za računalništvo in informatiko. Na tehniške študije se v Evropi vpiše dobra četrtina deklet, v Sloveniji pa vsaka tretja. "Ženske, tako študentke tehniških fakultet kot pozneje inženirke, smo še vedno sprejete z začudenjem. Še vedno se mi pogosto zgodi, da ko me kdo vpraša, kaj študiram, in povem, da računalništvo in informatiko, sem pogosto sprejeta z začudenjem, da to pa res ni študij za dekleta. Dokler bomo tako razmišljali, se bodo tudi dekleta težje odločala za inženirske študije."

Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban pa je bil minuli teden gost konference Sporto. V naslednji minutah prisluhnite poudarkom pogovora, ki ga je z njim vodil nekdanji igralec v ligi NBA Boštjan Nachbar. Slišali boste, kako je Cuban postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal, kakšne so možnosti, da liga NBA gostuje v Sloveniji, kako je doživel nabor leta 2018, ko si je Dallas zagotovil Dončićeve usluge in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših vseh časov. Foto: ReutersLastnik kluba Dallas Maverick Mark Cuban o tem, kako je postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših košarkarjev vseh časovLuka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban, pa je bil prejšnji teden gost konference Sporto. Mark Cuban najbolj uživa, ko pred tekmo sredi dvorane svojega kluba meče na koš. Od majhnega je zaljubljen v košarko, nikoli pa ni bil profesionalni igralec. Ko je konec prejšnjega tisočletja obogatel, si je privoščil kluba oz. franšize v ligi NBA. Ljubezen do košarke pa je pretvoril v posel, še preden je leta 2000 kupil klub. Zaslovel je kot lastnik spletnega predvajalnika avdio in video vsebin audio.net, pozneje broadcast.com. Ko je bil spletna stran še v povojih, je Cuban radijske prenose košarkarskih tekem objavljal na njej. Nekaj let pozneje pa je stran prodal Yahoo-ju za 5,7 milijarde dolarjev. Ta posel velja za enega najslabših internetnih poslov vseh časov; za Yahoo, ne za Cubana. Za primerjavo: Google je nekaj let za tem za skoraj štirikrat manj kupil YouTube.  "Ko Google, Facebook ali pa Netflix dosežejo najboljše poslovne rezultate v zgodovini, nihče ne organizira parade. Ko pa tvoje moštvo osvoji naslov, oživi celotno mesto. Pa naj se gre za angleško nogometno ekipo ali pa za slovensko košarkarsko. To se dogaja le v športu. Če želiš, da ti skupnost pride naproti, moraš tudi sam iti naproti skupnosti." - Mark Cuban Strast do kluba kaže tudi med tekmami, ko Cuban ni v kateri izmed VIP lož, ampak v prvi vrsti. Ob parketu, navadno blizu svoje ekipe. Vodilni v ligi so mu naložili že kopico kazni, skupaj za več 3 milijone ameriških dolarjev, ponavadi zato, ker kritizira sojenje. "LeBron James, Stef Curry in Luka Dončić imajo več sledilcev kot katerikoli poslovnež. Ko tržiš ligo NBA, pravzaprav tržiš igralce. To je še bolj izrazito pri  mlajših Oni so bolj povezani z Lukom kot pa z Dallasom. Radi imajo ekipo Mavericksa, so pa zaljubljeni v Luka." Dončić je tako priljubljen, da bi lahko zaradi njega ekipa Dallasa prišla celo v majhno Slovenijo. Možnosti, da bi dvorana Stožice gostila ekshibicijski ali pa celo pravi tekmovalni dvoboj, se zdijo minimalne, ampak kot razlaga Cuban, niso nične. "Pred pandemijo smo se pogovarjali z Real Madridom, da bi odigrali ekshibicijsko tekmo. Luka bi seveda najraje igral s svojim nekdanjim klubom, če pa bomo organizirali to tekmo, pa sem Luku rekel, da bi lahko eno tekmo priredili tudi v Sloveniji. Možnosti niso velike, ker je trg majhen. Toda če se mi z ligo dogovorimo, da odigramo tekmo nekje v tujini, kjer bi pritegnili navijače in naredili dobro zgodbo, bodo volini v ligi morda ugodili želji, da to tekmo odigramo v Sloveniji."

Vrednost Bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti minuli konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 $. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo naše prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov? Marja Milič iz podjetja Capital Genetics o vrhuncu zabave na naložbenem področju ter o nasvetih, kam vlagati denar v prihajajočem letu Vrednost bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 dolarjev. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov? "Ne pogovarjamo se samo o kriptovalutah. Pogovarjamo se tudi o drugih naložbenih razredih, ker se je treba zavedati, da je vse na rekordu. Vedno se v medijih govori o Tesli in drugih delnicah, o zlatu, o bitcoinu. Tudi cene nepremičnin in obveznice so na rekordu. Praktično vse je na rekordu. Vse je spet pritegnilo male vlagatelje in vsi želijo priti na to zabavo. Če karikiram, zabava je na vrhuncu, na plesišču se gnete množica ljudi, vroče je in številni hitijo na to zabavo, ker ne želijo zamuditi te dobre zabave, ki traja že zadnje desetletje. Temu se reče strah pred zamujenimi priložnostmi." – Marja Milič Tečajnice danes poganjajo predvsem čustva in ko pogledamo indeks strahu in pohlepa, opazimo, da smo v območju pohlepa. Pohlep je tisti, ki danes napihuje ta balon, vprašanje pa je, kdaj bo ta balon počil in kako zelo nas bo bolelo.

Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. O tem, od kod ideja za rešitev, kako je potekal njen razvoj in kakšne načrte imajo z RF Alertom za prihodnost, so spregovorili trije člani podjetniške skupine: Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj in Tjaša Jereb. Rešitev, ki je prejela Rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani, omogoča hitrejše in učinkovitejše obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnjiRektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. Ekipo, ki je razvila zmagovalno inovacijo, sestavljajo Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj, Tjaša Jereb, Jan Gašpar in Tilen Savnik. Sodelovati so začeli med študijem, skupaj delajo v Laboratoriju za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko, ob koncu študija pa so skupaj ustanovili kreativno agencijo Anfiolabs, podjetje, s katerim razvijajo in tržijo projekte za domače in tuje naročnike. RF Alert je modularna rešitev. Sestavljen je tako iz fizičnega modula, ki se ga vgradi v intervencijsko vozilo, kot iz zaledne rešitve v oblaku, ki skrbi za napredno upravljanje celotnega sistema. Modul oddaja radiofrekvenčni signal, ki doseže avtomobile v njegovi lokalni okolici in udeležence v prometu pravočasno opozori, da se jim približuje reševalno vozilo na nujni vožnji. Sistem presega 80-metrski domet klasične sirene in ima variabilni doseg od 150 do 1000 metrov. Z inovacijo želijo vstopiti na trg, zdaj iščejo strateškega partnerja. Ker so predvideni uporabniki rešitve intervencijske ekipe, ki v večini primerov ne morejo biti kupci, želijo ubrati poslovni model B2G oz. model poslovanja med podjetji in vladnimi organizacijami.

Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči? Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?Simona Glodež, strokovna sodelavka iz Divizije za tehnologijo, mrežo in logistiko pri Pošti Slovenije, o razlogih za pravo eksplozijo v poštnem sektorju v letu 2020: "Tako kot smo že v prvem valu zaznali spremenjene potrošniške navade, da se je dosti uporabnikov, ki prej nikoli niso kupovali prek spleta, usmerilo v spletne nakupe. Tudi veliko trgovcev, ki prej nikoli niso imeli spletne prodaje, je v tem času uvedlo spletno trgovino. In seveda, podaljševanje teh ukrepov v zvezi z zaprtjem trgovinske dejavnosti in znotraj samih trgovin, ki so odprte, da ni mogoče kupovati posameznih vrst blaga." Rast števila paketnih pošiljk je opazna že vse leto. Pošta Slovenije opaža 40-odstotno rast, podobna razmerja v primerjavi s prejšnjim letom opažajo tudi v DPD. Po prvem vrhuncu v spomladanskem valu epidemije so številke pri dostavi fizičnim osebam ostale visoke. Upadle so šele avgusta, nato pa so se jeseni znova začele povečevati. Občutno povečanje konec leta je sicer značilno za vsakoletno sezonsko gibanje, v zadnjem kvartalu se število paketnih pošiljk navadno poveča za približno 30 odstotkov. "V tem letu, ko ta vrhunec sezone sovpada še s koronakrizo, so številke res enormne. V novembru smo imeli več kot 60 odstotkov več paketov, kot je letno povprečje, in prav tako 60 odstotkov več kot preteklega novembra. V decembru pa so številke še višje in so več kot 70-odstotne." – Jakob Bertole, direktor poslovanja DPD

Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike in kaj lahko organizacije naredijo za to, da zaposleni bolje združujejo delo na daljavo in poučevanje otrok doma? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala z direktorjem podjetja Emma ter poslovnim mentorjem in coachem Matejem Potokarjem, ki vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal je tudi v podjetju Cosylab, zato ima odličen vpogled v delovanje različnih organizacij. Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike? Razmišlja Matej Potokar, direktor podjetja Emma ter poslovni mentor in coachMatej Potokar, direktor podjetja Emma, poslovni mentor in coach, ki je vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal pa je tudi v podjetju Cosylab, pojasnjuje, da je največji izziv vodij zadnjih nekaj let to, kako voditi podjetja v obdobju negotovosti. Začelo se je z digitalno transformacijo, na trg so prihajali popolnoma novi modeli in že takrat se je govorilo o prehodu v novo normalnost. Epidemija covida-19 pa je prinesla nove razsežnosti, na katere se nikoli nismo mogli pripraviti, saj nismo razmišljali, da se bo čez noč vse ustavilo. "Spomladansko obdobje je bilo izziv, ko se je dejansko vse ustavilo čez noč. Ta jesenski čas pa nas je kljub vsemu vse presenetil, ker nismo verjeli, da se bo to lahko ponovilo, ampak, kot vidimo zdaj, pokazalo še v bistveno težji obliki." Potokar pravi, da smo se marsikaj že naučili, a v poslu se tako ali tako učimo vsak dan. In česa smo se že naučili? "V proizvodnih podjetjih, kjer delo od doma ni mogoče, se je pokazalo, kako lahko čez noč postanemo bistveno bolj učinkoviti, kot smo nekoč bili. Nekoč sem preživel veliko let v mednarodnem podjetju, kjer je bilo delo prek telekonferenčnih in pozneje videokonferenčnih sistemov nekaj najbolj običajnega. To je bil edini način, kako smo lahko mednarodno okolje povezovali in v njem poslovali. Zdaj smo ugotovili, da lahko to čez noč uvedemo v vsakem podjetju, kjer obstajajo delovna mesta, ki jih lahko opravljamo od doma." Verjame, da bodo modeli dela od doma obstali tudi v prihodnje, a hkrati ne verjame, da bi lahko delo od doma prevladovalo kot način med druženimi bitji, ko se vidimo, ko se lahko potrepljamo po ramah: "Tega tehnologija ne bo nikoli nadomestila. Se pa da veliko stvari enako učinkovito narediti od doma ob pomoči tehnoloških rešitev."

Osebni stik in tradicija sta dobro popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos izkazal za nezadostnega. Predstavnika dveh uspešnih družinskih podjetij bosta razkrila, kako so se prilagodili na novo situacijo s ponudbo na spletu in kako zdaj nagovarjajo kupce. Ter kako pomagata tradicija in trdoživost. Kako so se na nove razmere s ponudbo na spletu prilagodili na kmetiji Pustotnik in v podjetju Perger 1757 ter kako zdaj nagovarjajo kupce? Osebni stik in tradicija sta dobra popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos, ko so osebni stiki zaradi epidemičnih razmer zelo omejeni, izkazal za nezadostnega. Sir je ključna beseda pri družini Brence na kmetiji Pustotnik. Ne le takrat, ko se družina fotografira. Njihovi mlečni izdelki so inovativni in kakovostni, prodajajo jih na tržnicah in dobavljajo v vrhunske restavracije. A marca letos so se znašli pred vprašanjem, kako naprej. Rešitev se je pokazala v spletni trgovini, ki so jo vzpostavili v rekordnem času, v samo treh dneh. "Organizacija je lahko bila pri nas malo hitrejša kot pri drugih v naši branži, ker smo se na to pripravljali že nekaj let. Ampak kupci niso imeli navade naročati hrane po spletu, potem se je pa v marcu zgodila prva karantena in ljudje so bili prisiljeni tudi hrano naročati po spletu. Ob pomoči Mihe Lavtarja in cele ekipe Optiweb, ki nas je spodbujala, smo v treh dneh vzpostavili spletno trgovino. Zaradi svežih mlečnih izdelkov moramo imeti hlajeno verigo dostave, ki je v Sloveniji še ni. Največji problem je bila dostava z našimi kombiji, ampak je bilo takrat dovolj povpraševanja, da smo lahko začeli s tem." – Elizabeta Brence, kmetija Pustotnik Lucian Perger je predstavnik devete generacije zanimive družine medičarjev, lectarjev in svečarjev. Gre za tradicionalno slovensko obrt z dolgo tradicijo, ki pa so ji Pergerji dodali inovativnost in zato tudi v teh časih dobro krmarijo. Njihova trgovina v Slovenj Gradcu je zaprta, muzej tudi. Lucian Perger poudarja, da se v podjetništvu ves čas srečuje z izzvi, in dodaja, da je bilo ključno, da so že pred leti poslovni model začeli spreminjati iz tradicionalnega v modernega: "Sledimo naši tradicionalni osnovi, ki nas veže. Naša tradicija, na katero smo ponosni in je osnova za vse, kar razvijamo. Ampak nismo pozabili na moderen svet. Ne mislim tu nujno na turbokapitalizem, ampak mislim predvsem na prilagajanje kupcu. Spletno trgovino imamo že več kot osem let. V zadnjih letih smo jo malce posodobili, svoje kanale prilagodili in to se nam zdaj kaže kot prava odločitev. Splet je v tem hipu naš glavni kanal, saj prek spleta dosežemo stranke po vsem svetu."

V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere. Marja Milič o aktualnih razmerah na finančnih trgih, psihologinja Katarina Veselko pa o stiskah, ki težijo ljudi v zdravstveni in gospodarski kriziV današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.

Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej? Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX. Pri delu na daljavo smo učinkovitejši, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najprimernejša za komuniciranje? Pri delu na daljavo smo učinkoviti, z njim imamo že nekaj izkušenj. Sploh podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, imajo že dobro vzpostavljene prakse. "Ljudje opažajo, da so kratkoročno učinkovitejši. Rekel bi, da je to delno povezano tudi s tem, da se več dela, ker so meje zabrisane. Kar je za učinkovitost dobro, ni pa to dolgoročno vzdržno, če se ne prilagodijo načini vodenja in prakse, če se ne ustanovi nov način dela, fleksibilnost odločanja zaposlenih temu, da kako dosežejo cilje, ko imajo sami več možnosti prilagoditi delo razmeram, v katerih so, ko delajo od doma." – Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney Marko Derča je s sodelavci za Amcham pripravil tudi raziskavo o vplivu pandemije na podjetja v Sloveniji. Kar 96 odstotkov od skoraj 50 sodelujočih podjetij pričakuje, da bo delo od doma postalo stalnica. Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej?  "Ni več težav z vzpostavitvijo videokonferenčnega klica. Ni več tistih težav, da se deset minut na začetku nekega sestanka porabi za to, da se odpravi neke tehnične stvari. To smo se že naučili. Nismo se pa naučili, kako vse tisto, kar pripomore k vzpostavljanju odnosa in zaupanja med ponudnikom in stranko, kako prijeme, ki smo jih imeli v fizičnem svetu, preslikati v digitalno komunikacijo." – Igor Pauletič, FrodX  

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trguKo gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu. Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah. Zgodilo se je, kot so pričakovali Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika." Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi. "Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg." Negotove razmere povzročijo manjši odziv kupcev na cene A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne. "Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij."  V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost. "Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo." Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji. Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc.   

Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človekaAnja Humljan pri svojem delovanju povezuje formalno izobrazbo in neformalna znanja. Kot arhitektka se zavzema za holistično raziskovanje prostora, k čemur pripomorejo njena dodatna znanja iz čuječnosti, joge in performanca. Kot pove, "raziskave kažejo, da življenje v urbanem okolju na nas vpliva tako, da smo bodisi čezmerno aktivni ali pa otopeli in to povzroča fizični, duševni in čustveni stres. V povezavi s tem je razvila dve novi metodi. Ti sta The Urban Yoga (urbana joga) in The Spatial Experiencing (prostorsko doživljanje). "Urbana joga (The Urban Yoga) je ustaljena rutina, metoda za dokumentiranje raziskovanja arhitekture, ki s kontemplacijo prostora skozi človeško telo na novo odpira prvinska vprašanja oblikovanja in organizacije prostora. V procesu ustvarjanja The Urban Yoga fotografij združujem tri vloge: moje telo postane arhitekturna poteza, ki jo zasnujem kot arhitekt, kot performer pa jo umetniško dovršim. Prostorsko doživljanje (The Spatial Experiencing) pa je metoda, s katero učim, kako zavestno opazovati in celovito doživljati neposredno okolico." Takšen celovit vpogled omogoča, da si v skladu s svojim počutjem oziroma želenim mentalnim, telesnim ali čustvenim stanjem organiziramo ali preoblikujemo neposredno okolje. Spoznanja, ki iz tega izhajajo, so zelo pomembna za načrtovalce urbanega okolja, pa tudi za vse tiste, ki delajo od doma. Dolgotrajno sedenje za mizo ni najboljša izbira, paziti moramo tudi na redno prezračevanje prostora. Kakšni pa so še drugi nasveti Anje Humljan? "Zaželeno je, da imamo počitek in spanje ob primernem času, da nadziramo svoj cikel spanja in da smo čez dan čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi. Pomembno je tudi, da smo pozorni na zvoke okoli nas. K dušenju zvoka pripomore tudi bujno rastlinje, recimo monstere. Študije kažejo, da površine za sedenje, ki so narejene iz lesa in umetnega usnja ter se oblikujejo po telesu, vzbujajo občutek identifikacije z delom in delovnim prostorom. Pomemben pa je tudi vonj. Sivka pripomore k zmanjševanju napak pri delu, vonj mete pomaga pri hitrosti in natančnosti, vonjave citrusov pa lahko izboljšajo pomnjenje."   The Urban Yoga by Anja Humljan: MadridFoto: Emilio P. Doiztua The Urban Yoga by Anja Humljan: MadridFoto: Emilio P. Doiztua The Urban Yoga by Anja Humljan: MadridFoto: Emilio P. Doiztua The Urban Yoga by Anja Humljan: MadridFoto: Emilio P. Doiztua The Urban Yoga by Anja Humljan: LjubljanaFoto: Primož Lukežič The Urban Yoga by Anja Humljan: LjubljanaFoto: Primož Lukežič The Urban Yoga by Anja Humljan: MadridFoto: Emilio P. Doiztua The Urban Yoga by Anja Humljan: AarhusFoto: Maja Fink The Urban Yoga by Anja Humljan: New YorkFoto: Jaka Vinšek The Spatial Experiencing delavnice (Singapore Architecture Festival) The Spatial Experiencing delavnice (National Gallery Singapore) The Spatial Experiencing delavnice (Zen Zone oddih/Villa Fabiani ) The Spatial Experiencing delavnice (Zen Zone oddih/Villa Fabiani) The Spatial Experiencing delavnice (Singapore National University Health System) The Spatial Experiencing delavnice ((Singapore Polytechnic School of Architecture) Foto: Mankica KranjecFoto: Mankica Kranjec

Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80 % upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič. Poklicala ga je Anja Hlača Ferjančič.Večji dogodki bi lahko potekali šele jeseni prihodnje leto. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada SlovenijeZa slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80-odstotni upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest. "Problem bo, če bomo mesto na trgu, ki smo ga gradili skoraj dve desetletji, izgubili in bo trajalo deset let ali več, da ga bomo zgradili nazaj. Za to bo potrebnih veliko denarja, energije in ljudi. Če bomo te ljudi izgubili, potem bo ta proces samo še daljši." – Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič dodaja, da bodo zelo verjetno v prihodnje srečanja potekala po hibridnem modelu, ko bo na prizorišču nekaj udeležencev, preostali pa bodo povezani prek spleta. Je pa prepričan, da spletna srečanja dogodkov živih ne bodo nadomestila, bodo pa dogodki še bolje organizirani in bolj dodelani.

Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju. Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v PosočjuAnka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma. "Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." – Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi, da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna.  "Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani  

Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem? Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem? Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta. "Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela? "Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije." Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse? "To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj. "Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu  

Drugi del druge sezone Vodenja s posluhom prinaša odgovore na pomembna vprašanja: kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno? Svoje izkušnje je delil nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, ki si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel sobotno leto in ga preživel na eni najbolj uglednih poslovnih šol v Lozani, zdaj pa v Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo. Kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno?Nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel leto dni in ga preživel na eni najuglednejših poslovnih šol v Lozani, zdaj pa na Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo: "V ekipo uvrsti ljudi, ki so na svojem področju pametnejši od njega in jim pusti svobodo." "Pomembno je, da se odklopiš, da odmisliš tisto, kar je dnevno službenega. Za to ni treba čakati na dopust, ampak je to treba delati na dnevni ravni, popoldnevi ali večeri morajo biti tvoji zasebni." – Tomaž Lanišek o tem, zakaj morajo tudi vodje na dopust Odpornost timov krepi tudi tako imenovani miselni ustroj negotovosti. Kaj pomeni in kako ga vnesti v organizacije? "Ena stvar, ki te lahko pripravi za prihodnje čase negotovosti, je, da razvijaš t. i. miselni ustroj negotovosti. Da se lahko pripravijo posamezniki, timi in večji sistemi na to, da razvijajo mišice za negotove razmere." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Dr. Miha Škerlavaj opisuje tudi povezavo osebnostnih lastnosti in izgorelosti: "Iz raziskav vemo, da je vestnost ena od značilnosti, ki pomaga pri kariernem razvoju in uspehu, druga pa je ustrežljivost. Obe značilnosti v kombinaciji sta tudi zelo povezani s tveganjem izgorelosti. Ta moda, ki je prej obstajala, pa se še potencirala, kako je pomembno, da smo nenehno na voljo, dejavni in da delamo ali vsaj dajemo vtis, da delamo, je škodljiva zdravju posameznikov, tudi organizacijam ne koristi."

Podjetje 3fs je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi, ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60 zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini. Že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone Vodenja s posluhom. Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavi prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake dokazala, da je njihova inovativna pot prava.Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone serije Vodenje s posluhomNova sezona pričakovano prinaša precej razmislekov o tem, kako voditi na daljavo, naš strokovni sodelavec je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. Za uvod v ospredje postavljamo izzive pri vodenju ekosistema. Vzoren primer je podjetje 3fs, ki je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi. Ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60imi zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini, že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavlja prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake, dokazala, da je njihova inovativna pot prava. "Danes imajo vsa podjetja dva izziva pri delu na daljavo. Kako vključiti nove sodelavce, ki so pravkar končali fakulteto, v organizacijo, kjer vsi delajo od doma. Druga stvar pa je, kako naj podjetje, ki je vlagalo v specifične vzorce obnašanja oz. organizacijsko kulturo to vzdružje še naprej."

Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten. Nepričakovana gospodarska kriza še enkrat pokazala na nujnost oblikovanje varnostne rezerveZadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Tokratna Tečajnica na Valu 202 ima naslov ABC obveznic. Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments. Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložbNaša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti. Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve. Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgovPodjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, čakajo v povprečju 81 dni, kar je najdlje med 17 državami, vključenimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja čakanja na plačila in precejšnega deleža neplačanih računov večinoma ne doživljajo kot grožnjo poslovanju ali obstoju. Tako je pokazala zadnja raziskava skupine EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI. Raziskavo so izvedli med 3400 podjetji v 17 evropskih državah. “Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Zupan Na drugi strani je po besedah Natalije Zupan iz družbe EOS KSI Slovenija zelo dobra po deležu računov, ki se poravna v roku. Takih je – gledano skupno za potrošnike in podjetja – 89 odstotkov, medtem ko je povprečje za 17 držav pri 84 odstotkih. To je sicer predvsem posledica velike plačilne discipline potrošnikov, ki imajo po besedah Zupanove ob nemških tudi najkrajše odobrene plačilne roke. “Najprej je treba ustvariti zlato blazino, ki naj bi bila na ravni treh mesečnih plač. Kar je nad tem zneskom, lahko gre za nakup nekih luksuznih dobrin, dopustu in tako naprej.” – Natalija Zupan V tokratni Tečajnici Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ, in Rok Kužel ugotavljata, s kakšnimi težavami se najpogosteje spopadajo slovenski potrošniki. Kakšni so razlogi, da padejo v začaran krog dolgov, kreditov, ki posledično vodijo tudi v izvršbe.

Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?Odgovor je ne. Vsaj na prvi dve vprašanji. Pandemija novega koronavirusa je v minulih dveh mesecih ustavila tako rekoč cel svet, tudi trg nepremičnin. Fizičnih ogledov ni bilo, sklepali so se samo posli za nazaj. A zdi se, da bo specifičnost slovenskega, zlasti pa ljubljanskega trga, naredila svoje. Pomanjkanje nepremičnin zlasti v prestolnici je še vedno veliko, tudi ustavitev turizma na trg ne bo naplavila kupa nepremičnin. “Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič Morda bodo nekoliko lažje zadihali tisti, ki stanovanja najemajo, a ne bistveno. Lani so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji zvišale za 5,2 odstotka, kar je bilo peto zaporedno letno zvišanje cen. O tem, kakšne obete prinaša nadaljevanje tega leta in kakšni so trenutno pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila, je spregovoril Frano Toš iz Prve hiše. “Ukrepa Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje za pridobivanje posojil, ne podpiram. To ljudi sili na najemni trg, odliv denarja pa je enak kot pri odplačevanju kreditne anuitete.” Toš ne pričakuje scenarija, ki smo mu bili priča ob zadnji finančni krizi. Morda se kateri od napovedanih projektov ne bodo začeli v skladu z načrti, a Toš meni, da bodo vsi odprti projekti dokončani. “Ljubljana vsako leto sproducira nekaj 10 ljudi, ki so sposobni financirati nakup nepremičnine, vredne 700.000 evrov ali več.”

Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega. O gospodarski negotovosti glede naložb v času zdravstvene krize s Krunom Abramovičem razpravljata gostitelja Rok Kužel in Marja Milič. Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnegaZdravstvena kriza je s seboj pričakovano prinesla tudi gospodarsko negotovost. Številni so in verjetno še bodo ostali brez dela, za marsikoga se položaj ni spremenil, ni pa malo takih, ki so v dvomesečnem obdobju, ko je javno življenje skoraj povsem ugasnilo, tudi nekaj prihranili. In prav ti se sprašujejo, ali je zdaj pravi čas za vstop na kapitalske trge. Tisti, ki so njihovi stari znanci, so borznih padcev tako ali tako vajeni oziroma jih pričakujejo. Trideset- ali štiridesetodstotne izgube so pogoste. Hipni položaj je poseben zato, ker ga je sprožil virus, pojav, ki ga ni mogoče napovedati. “V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič “Po zlatu posegajo zlasti starejši in konservativnejši vlagatelji. Najbrž tudi zaradi občutka, ker ga imajo fizično pri sebi.” – Marja Milič “Dober finančni svetovalec je tisti, ki vam je enak nasvet kot danes dal pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti. So finančni svetovalci in so finančni prodajalci.” – Kruno Abramovič Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi, pravi, da je takrat, ko vlagatelj ne ve, kaj naj stori, najbolje, da ne stori ničesar. V tokratni Tečajnici je beseda tekla tudi o zlatu, ki je letos naredilo spodoben donos, kriptovalute pa niso izpolnile pričakovanj številnih. Izkazale so se namreč kot klasičen finančni instrument in so, podobno kot delniški trgi, izgubljale. Epizoda prinaša tudi razmišljanje o tem, ali je zdaj pravi čas za nakup nepremičnine in kako nizko se še lahko spustijo cene goriva.

Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se bo še dogajalo z borzami? Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo poskarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu n apoveduje okrevanje v obliki črve V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami? Gospodarstvo evrskega območja se bo v letu 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bo BDP okreval za 4,3 odstotka, kaže povprečje napovedi ekonomskih analitikov, ki jih je v najnovejši raziskavi anketirala Evropska centralna banka. Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo postkarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu napoveduje okrevanje v obliki črke V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro. “O tem, zakaj so se države februarja še odločale o ukrepih, marca pa sprejele zelo striktne ukrepe, se bodo pisali doktorati. Gospodarska kriza je posledica (tudi) odziva držav na pandemijo.” – Kruno Abramovič Tudi sodeč po anketi, ki jo je izvedla ECB, bo prihodnje leto zaradi odboja po letošnji recesiji pričakovana rast višja. Namesto 1,2 odstotka naj bi dosegla 4,3 odstotka, evrsko območje pa tako v enem letu še ne bo nadoknadilo izgubljenega. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 1,7 odstotka. “Borzni padci so se seveda zgodili, a dve tretjini padca smo že nadoknadili.” – Kruno Abramovič “Zaupanje ljudi v evro je danes bistveno večje kot ob prejšnji krizi. V dolžniški krizi so ljudje masovno pobirali denar iz bank, danes tega ni.” – Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ

V sklepnem delu serije Vodenje s posluhom smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vodenje inovativnosti. Dr. Miha Škerlavaj razlaga, kaj je inovacijski paradoks, Mic Melanšek iz Hooray studios, ki izdeluje personaliziranje otroške knjige, pa razkriva čudovite in čudne plati kreativnosti. Gostila ju je Anja Hlača Ferjančič. Foto: pixabay Kako voditi kreativni tim, kje postaviti mejo med ustvarjalnostjo in učinkovitostjo, kaj je inovacijski paradoks? Odgovarjata dr. Miha Škerlavaj in Mic Melanšek iz Hooray StudiosVodenje inovativnosti je tema, ki nikoli ne zastara in vedno ponuja priložnosti, da se naučiš kaj novega. Mic Melanšek je soustanovitelj podjetja Hooray Studios, ki izdeluje personalizirane otroške knjige Mali junaki. “Številke me pomirjajo, ker so končne. 365 je vedno 365. Lepa ilustracija pa je vedno lahko še lepša. Če bi bil samo v kreativnosti, bi mi to kratilo preveč spanca, Excel pa ti da občutek varnosti, vedno pokaže vse stvari dobro.” – Mic Melanšek o meji med ustvarjalnostjo in učinkovitostjo Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj pojasnjuje, kaj je inovacijski paradoks: “V plesu ustvarjalnosti in inovativnosti morata romantična plat ustvarjanja idej in neskončna domišljija sovpadati s tisto trdo platjo, ko mora Excel delovati, ko morajo biti resursi na voljo, ko mora biti stvar pravočasna. Ples med obema stranema je vitalnega pomena, na tem parketu marsikateremu podjetju tudi zdrsne.” – o tem, ali naj pri inovacijah odloča srce ali glava

V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.Kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? In kaj naj vodja naredi takrat, ko ne gre vse kot po maslu?Domen Rozman je vodja Dunking Devilsov, ki v svetu veljajo za vodilno akrobatsko skupino. Kot pravi je sestavni del njihovega uspeha tudi “prcanje”, s katerim posamezniki in kot ekipa rastejo. “Z norčevanjem z ljubeznijo izpostavljamo šibkosti drug drugega in te smo sposobni sprejeti. V kontekstu našega dela potem lahko tim poskrbi za pomanjkljivosti posameznika. Na ta način spletemo res močno vez.” Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je razložil, kaj je prosocialna motivacija. “To je zanimiv koncept na področju tega, kar nas žene naprej. Dolgo smo se raziskovalci posvečali človekovi notranjosti, torej avtonomiji, smislu in mojstrstvu, zdaj pa smo pogledali izven človeka. Ugotovili smo, da je izjemno močan vzvod motivacije smisel, ki ga razumemo preko tega, kako koristimo drugim.”      

Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...Kako naj vodja pridobi agente za spremembe?Če so spremembe edina stalnica, zakaj jih je tako težko uvajati? Kakšen naj bo cilj sprememb in kako pomembna je komunikacija? Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj pravi, da spremembe ne smejo biti edino gonilo napredka. “Ravno tako kot potrebujemo spremembe, potrebujemo stabilnost. Podjetja s tako mentaliteto so najbolj uspešna.” Direktorica AMZS Lucija Sajevec, ki s sodelavci tradicionalno organizacijo spreminja v digitalno in agilno, je avtorica ene najuspešnejših poslovnih zgodb v zadnjem času. Tudi ona se strinja, da so nenadne in korenite spremembe v organizaciji podjetja nesmiselne. “Delamo majhne korake, vendar so ti zelo trdni.” Ključna je po njenem mnenju komunikacija in prava energija med zaposlenimi. “Ravno imamo projekt, kjer bomo v desetih intervalih po 40 zaposlenih povabili na druženje v Ljubljano. Opazili smo namreč, da se med seboj ne poznamo. Smo veliko podjetje z različnimi področji delovanja in pestrim znanjem, zato poskušamo to znanje premešati med seboj.”

Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil ArnulfZaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi  neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu. “Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način . “Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” –  Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen. “Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole    

So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje? V novi mini seriji Vodenje s posluhom Anja Hlača Ferjančič s strokovnim sodelavcem oddaje Miho Škerlavajem in sogovorniki odkriva zakonitosti kvalitetnega vodenja v poslovnem svetu. So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje?So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V katere pasti se lahko ujamejo eksperti? Kako voditi nekdanje kolege in kaj pomeni postherojsko vodenje? O tem razpravljamo v 1. epizodi serije “Vodenje s posluhom.” Strokovni sodelavec oddaje je redni profesor dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete UL, svoje izkušnje “preobrazbe iz strokovnjaka v vodjo pa delita tudi doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike in direktor podjetja Sinergise Grega Milčinski. Dr. Miha Škerlavaj je profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor na BI norveški poslovni šoli v Oslu. Izpostavlja ugotovitve Amande Goodall, da so eksperti lahko boljši vodje: “Razumeti moramo kontekst in specifike področja, zato ima strokovnjak boljše izhodišče. Hkrati pa je to priložnost, da vodenje razumemo kot profesijo, to da se zanašamo na občutke, ni dovolj. Če nam torej kolegi zaupajo vodilni položaj in če nam primanjkuje znanja, moramo storiti vse, da se izboljšamo na področju vodenja.” Grega Milčinski vodi visokotehnološko podjetje Sinergise: “Ko si vodja, ti lahko vsi ‘težijo’, ti pa nikomur. Veliko veščin, ki mi pridejo prav pri vodenju podjetja, predvsem prevzemanje odgovornosti, sem se naučil pri tabornikih.“ “Sprememba na začetku je zelo velika. Zelo rad sem opravljal svoje delo in kar naenkrat sem se znašel v situaciji, ko sem bil povsem bos. Počutil sem se precej osamljenega, ne zato, ker bi se me kolegi izogibali, ampak zato, ker sem moral na novo opredeliti svoje mesto. Zdi se mi, da bi mi formalna znanja o vodenju zelo koristila. Tako pa sem se učil na poti.” – doc. dr. Damjan Osredkar, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki.

Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.Bo popolno brezgotovinsko poslovanje v prihodnosti popolnoma odpravilo sivo ekonomijo, kakšni so trenutni prihranki pri zamenjavi banke in katere banke so najdražje za upokojenceKako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.

Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.Kako se upreti nepotrebnim nakupom, da januarja, ko se v transakcijski račun zajedo trajniki kreditnih kartic, ne bo bolela glavaTečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije. Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.

Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.Razmah svetovnega turizma je v zadnjih letih močno posegel tudi na področje nepremičnin, zlasti v turistično privlačnejših mestihSamo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija. Kot opozarja gostja Tečajnice, Zarja B. Mavec iz agencije Inalbea, utegne morebitna sprememba stanovanjske zakonodaje močno premešati karte na tem področju. Predlagane spremembe lahko močno prizadele tiste, ki so stanovanje kupili prav v pričakovanju zaslužkov na račun zlasti med turisti vse bolj priljubljene Ljubljane.

Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. Kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila?Gost oddaje je Simon Logar, direktor sektorja Investicijskih skladov pri NLB SkladihSlovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. V Tečajnici urednica Mojih financ Marja Milič in Rok Kužel iščeta odgovor na vprašanje, kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila.

Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.Gostitelja Tečajnice sta Marja Milič in Rok Kužel, prvi gost pa Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe ATečajnica se v prvi oddaji druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti, pa tudi delu politike. A številni svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Raziskave kažejo, da so starejši finančno odgovornejši. “Hkrati z življenjskim ciklom se naše premoženje povečuje in povsem logično je, da se s starostjo povečuje naša skrb za premoženje.” Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove. “Treba se je pripraviti na življenje, kriza pride in gre. Varčevanje je potrebno že samo zaradi občutka finančne varnosti.” – Marja Milič

Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.Zadnja Tečajnica pred poletjem se je znašla v dilemi: kdaj in kako otroka naučiti ravnanja z denarjemVsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Marja Milič, Moje finance: “Nisem pristaš nagrajevanja otrok z denarjem ne za hišna opravila ne za šolske ocene.” Branko Železnik: “Otroku je treba razložiti, od kod pride žepnina. Razumeti mora, da bankomat ne tiska denarja.“ Finančni komentar: Luka Flere, direktor naložbenega sektorja KD Skladi

Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.Zakaj smo tako "škrti" pri življenjskih zavarovanjih?Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja. “Nihče nima pomislekov pri sklenitvi kaska za osebni avto. Življenjskega zavarovanja pa nima presenetljivo veliko ljudi, tudi takih z družino.” – Andraž Hartman, Zavarovalnica Sava Življenjsko zavarovanje se običajno sklepa za daljše časovno obdobje, zato si je pred sklenitvijo treba vzeti čas. Pozorni moramo biti na razmerje med vplačano premijo in zavarovalno vsoto, način indeksiranja zavarovalnih premij in zavarovalnih vsot, način pripisovanja donosov oziroma oplemenitenje sredstev. “Drobni tisk pri zavarovanjih ni drobni tisk. To je del zavarovanja, ki ga je treba natančno prebrati.” – Maja Krumberger, Slovensko zavarovalno združenje Finančni komentar je prispevala Mateja Šivec, upraviteljica premoženja pri NLB skladih:

V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi. Evforija se je polegla, marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosvetaV medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v Združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Matej Tomažin iz podjetja Iconomi priporoča, da posameznik lahko v kriptovalute vloži toliko denarja, kot ga lahko pogreša. Tako ob padcu vrednosti nikogar ne bo bolela glava. Obenem priporoča, da vlagatelji niso preveč požrešni. “Ko zaslužiš, lahko na primer operiraš samo z viškom oziroma zaslužkom.” “Ko ti frizerka nekaj priporoča, se umakni. To velja tudi za kriptovalute.” – Matej Tomažin

Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.Pri prenosu na naslednjo generacijo v Sloveniji propadeta dve tretjini družinskih podjetijPropadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, “oče” podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo. Drugi prenos lastništva preživi še manj družinskih podjetij. Kakšni so cilji lastnika podjetja, so njegovi nasledniki sposobni voditi posel oziroma ali si tega sploh želijo? Kaj je družinska ustava, ki jo je pri nas ena prvih sprejela družina Jezeršek? “Družinsko ustavo smo sprejeli v času krize, ki je vplivala tudi na naše poslovanje. Morda je v kriznih časih celo lažje sprejeti tak dokument.” – Martin Jezeršek Finančne komentar: Izidor Jerman, Direktor sektorja upravljanja premoženja ALTA Skladi.

Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.Tokratna Tečajnica prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi s ceno obveznice, če Evropska centralna banka zviša obrestno meroZadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu. “Z dolgoročnim vlaganjem poberemo doline in vrhove in lahko računamo na donos, ki je bistveno višji od varčevalnih vlog na bankah.” – Aleš Lokar, KD skladi Čeprav se zdi, da vsak tvit ameriškega predsednika zamaje delniške trge, podatki kažejo, da so donosi vzajemnih skladov, upoštevajoč tako vzpone kot padce, pod črto pozitivni in predvsem bistveno višji od obrestovanja na bankah. Kateri skladi so ta hip najaktualneši in kako tvegan sklad naj si za varčevanje izbere prej omenjeni 35-letnik? Branko Železnik, Ljubljanska borza: “Delnice slovenskih podjetij so manj dovzetne za pretrese na svetovnih delniških trgih.” Finančni komentar je prispeval Damjan Kovačič iz KBM Infond:

Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.Primerjava med hitrimi krediti posameznih bank je za posameznika skorajda nemogoča. Obstajajo pa nepisana pravila, kdaj in za kaj hitrega kredita nikakor ne najetiSlovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank. “Če v oglasu za potrošniški kredit navajajo, da so obresti zelo nizke, to ni dovolj. To ni nič.” – Alina Meško, ZPS Hitri krediti so dragi krediti, zato je vprašanje, ali obstaja cenejša pot za premostitev trenutne finančne krize posameznika, na mestu. Stroški se med posameznimi bankami precej razlikujejo, primerjava je zelo zahtevna, večina pa hitri kredit poišče v svoji banki, saj je to najhitrejša pot. Česa naj ne bi kupili s kreditiranjem, sploh ne s hitrim? “Pri potrošniških kreditih se je treba udariti po prstih. Jaz bi se tistemu televizorju odpovedal in nogomet gledal pri sosedu.” – Branko Železnik, Ljubljanska borza

V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.Vsakdo bi moral imeti na strani najmanj trikratnik svojih mesečnih izdatkov!Premoženjska piramida je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bombončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti. Slovenci imamo po podatkih Banke Slovenije privarčevanih 18,5 milijarde evrov prihrankov. V povprečju ima torej vsak privarčevanih 9.250 evrov. Sedemdeset odstotkov jih ima denar na transakcijskem računu. Napaka! Kot pravi svetovalec Mitja Vezovišek, bi moral imeti vsakdo na strani najmanj tri-, najbolje pa 12-kratnik osebnih mesečnih izdatkov. “A ne na transakcijskem računu. Najprimernejši za to je varčevalni račun.” Finančna piramida naj bi bila zgrajena tako, da je največ sredstev namenjenih zaščiti za primer izgube delovne sposobnosti. To ima za posledico nezmožnost odplačevanja morebitnih dolgov in drugih stroškov. Nato je treba vzpostaviti redno mesečno varčevanje, ki naj za dolgoročne cilje predstavlja približno deset odstotkov mesečnih prihodkov. Možnosti je več: delniški skladi so ena od možnosti. Ko se premoženje povečuje, dodajamo bombončke: obveznice, lahko kakšen gram plemenitih kovin, kriptovalute. Na vrhu piramide je torej nekaj, kar lahko pogrešimo in nas ob morebitni izgubi vrednosti ne bo bolelo. “Investiranje je kot šah: treba je sedeti na rokah. V času kriptomanije so številni kupovali kriptovalute takrat, ko so bile te najdražje, in jih prodajali tudi po 10-krat nižji ceni.” – Branko Železnik

Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.Napovedna oddaja nove serije TečajnicaFinančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov. V seriji oddaj z naslovom Tečajnica bosta različne teme s področja finančne pismenosti obravnavala Rok Kužel in Branko Železnik, vodja razvoja na Ljubljanski borzi. “Že na ravni osebne potrošnje se kaže, da revnejši prebivalci niso nujno finančno nepismeni. Umetnost je privarčevati tisti prepotrebni evro.” Finančni komentar je prispeval pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skladov Aleš Lokar:

Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinahAmeriški podjetnik Craig Vodnik je prepričan, da nima slovenskih korenin. Šele pred kratkim je namreč odkril, da je priimek pogostejši v Sloveniji kot na Češkem. “Vem, da je z mojim priimkom povezana češka pravljica. Mali zeleni mož in reka, ki lovi otroke.” Zelo pomembno je, komu ljudje v podjetju zaupajo, je prepričan Craig Vodnik. “Zato je komunikacija za organizacije veliko breme, ampak če jo izpeljete pravilno, je zelo dragocena.”    

Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi? So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih sta zbrani več kot dve milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. Finančni analitik Prve osebne zavarovalnice Matija Weiss svetuje, naj z varčevanjem ne odlašamo. “Dodatno pokojninsko zavarovanje postaja iz leta v leto pomembnejše, saj pri zdajšnjem pokojninskem sistemu in demografski sliki pokojnina iz državne blagajne ne bo dovolj. Zato je zelo pomembno in odgovorno, da vsakdo od nas začne varčevati kolikor zmore, čim prej je mogoče in da pri varčevanju tudi vztraja.”        

Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.O ustvarjalnosti in inovativnosti je govoril dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norveški poslovni šoli v OsluDr. Miha Škerlavaj raziskuje zanimiva področja: med drugim razvoj vodij, ravnanje z ljudmi pri delu, ustvarjalnost in inovativnost. Ko se pogovarjamo o ustvarjalnosti in inovativnosti, osredotočenost na posameznika ne vodi do rezultatov, pač pa je v ospredje treba postaviti time. “Eni ljudje imajo nore ideje, drugi jih znajo spraviti k življenju, tretji pa znajo vzpostaviti ravnotežje med različnimi profili. Pomembno pa je, da so te ideje plod neke dejanske uporabnosti, ki jo začuti naročnik storitve.” Kaj pa je inovacijski paradoks in kako naj bi se v organizacijah z njim spopadli? “To je dvojni fenomen inovacij. Na eni strani imamo pogoje, ki omogočajo razmišljanje zunaj okvirjev, nore ideje in nove rešitve, na drugi strani pa moramo te ideje udejanjiti. To, kar spodbuja razmišljanje zunaj okvirjev, je včasih diametralno nasprotje tistemu, kar je mogoče izpeljati. Naloga vodij je, da jim to uspe kar najbolje uravnotežiti.” Za ustvarjalnost in inovativnost v organizacijah so torej bistveni timi. “Ekipa pride daleč pred kakovostjo ideje. Te se spreminjajo, se razvijajo, če pa ekipa dobro deluje, je to veliko večje zagotovilo uspeha kot sama začetna ideja.” Marko Bombač iz skladov NLB je prispeval finančni komentar:

John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?John Amaechi je igral v ligi NBA, a ga to ne navdušuje tako kot to, da lahko pomaga organizacijam in posameznikom doseči svoje zmogljivostiJohn Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Svoji karieri v ligi NBA ne prepisuje večje veljave, saj je bila košarka le ena stopnica v karieri. “Moram priznati, da nisem zagovornik ideje, da se v športu lahko naučite veliko stvari za življenje. Mislim, da nas sodelovanje z drugimi v športu lahko veliko nauči, šport sam pa ne.” Šefi mislijo, da so briljantni in da so takšni tudi tisti, ki so jim podobni. To je naravnost noro, pravi naš gost, ki dodaja, da je raznovrstnost zahtevnejša, kot se zdi na prvi pogled. Raznovrstnosti se ne da zapovedati. “Čudež se zgodi, ko ustvarite okolje, ki je tako psihološko varno, da ko nekdo pride v vašo ekipo, ve, da je njegov glas slišan in cenjen. In ve, da lahko izrazi svoje nestrinjanje. Ker le tako lahko ekipa napreduje.” Finančni komentar je prispeval Matej Justin iz borznoposredniške družbe Ilirika:

Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.Kako spodbuditi generacijo 55+ k ohranitvi delovne vneme?V Sloveniji se na leto postaramo za dva meseca in pol, starejši od 55 let predstavljajo vse večji delež družbe, hkrati pa je le 47 odstotkov te generacije delovno aktivne. S tem smo na repu držav v Evropski uniji, v kateri je povprečje 59 odstotkov. Na drugi strani podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, predsednica sveta za kadre pri GZS Sonja Špoljarič pa je prepričana, da je to povsem zgrešena mentaliteta. “Mladi si s končanim šolanjem kupijo vstopnico za trg delovne sile, šele z zaposlitvijo se začne praktično učenje, ki bi moralo trajati vso delovno dobo. Podobno je, ko se učimo voziti kolo. Če ti nekdo pove, da se kolo vozi tako, da se usedeš na sedež, primeš za balanco in poganjaš, to še ne pomeni, da znaš voziti kolo.”  Finančni komentar je prispeval Izidor Jerman, direktor sektorja upravljanja premoženja pri Alta skladih:  

Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj? Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletuBi zamenjali delovno mesto, pa se pri tem ne želite voziti daleč, jemati dopusta in zardevati v nerodnih prvih pogovorih? Če je odgovor na vse to DA, ste povsem normalni predstavniki digitalne dobe, ki počasi prodira tudi v vse kadrovske pore pri nas. Tako smo sredi marca dobili prvi spletni karierni sejem, ki ga je organiziral spletni portal Optius in na katerem je sodelovalo 25 slovenskih podjetij, tudi nekatera največja. Vodja projekta Sanda Jerman pojasnjuje: “Čas je zdaj pravi, ker je položaj na trgu dela takšen, da je večina dobrih kandidatov že nekje zaposlena. Želeli smo jim omogočiti, da se anonimno povežejo s podjetji in si poiščejo boljšo priložnost.” Kadrovska stroka to pobudo sicer pozdravlja, a ocenjuje, da gre kljub vsemu bolj za “dopolnilno” dejavnost družabnim omrežjem, kjer je kadrovsko mreženje v skokovitem porastu. Specialistka za marketing in svetovalka podjetjem Brigita Lazar Lunder je zelo neposredna: “Na sejmih se navadno pojavljajo ljudje, ki jim rečem ‘desperados’, se pravi tisti, ki iščejo zaposlitev. Na omrežjih, kot je LinkedIn, pa gre za čisti ‘head hunting’.” Prihodost je torej v spletnem mreženju na karšen koli način. A ta prihodnost prinaša tudi svoje pasti, hkrati pa ne rešuje problemov trga dela, pa tudi ne demografije. Finančni komentar je tokrat prispeval Damjan Kovačič, KBM Infond.

Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.V Sloveniji diplomira 60 % žensk, do izvršnih funkcij še pride okrog 20 % žensk, do vrha piramid, se pravi do uprave ali vodstvenih pozicij, pa le še 5 % ženskPribližno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.

V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.Projekt Prehod mladih ljudi s posebnimi potrebami pripravlja na izzive, ki jih predstavlja trg delaV projektu Prehod mladih ljudi s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu. “Povezujemo področje šolanja s trgom dela, saj mlade s posebnimi potrebami želimo seznaniti z iskanjem poklica, preden se ti ustalijo doma. Takrat jih je namreč težko prepričati, da bi začeli delati.” – koordinatorica projekta Maja Zovko Stele Maša Pupaher je 23-letna študentka psihologije, ki živi s slepoto. Projekt Prehod mladih ji je v veliko pomoč. “S strokovnimi delavci smo sestavili načrt, kaj si želim, kaj bi rada počela, poiskali moja močna in šibka področja. Oblikovali smo tudi življenjepis, kar mi je bilo zelo dragoceno, saj sem spoznala, da sem že kar nekaj dosegla. Veliko smo se tudi pogovarjali o tem, kako naj delodajalcu predstavim svojo omejitev, kdaj, kako in predvsem tako, da bo ustrezalo tudi meni.” Finančni komentar je tokrat prispeval Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, vodja upravljanja pri KD Skladih.

Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali na domu. Zato, da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, zato da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Kakšne so prednosti in pasti dela na domu? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali od doma. Kakšne so prednosti in pasti takšnega dela? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali od doma. Da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Delo od doma ni pravica zaposlenih, ki bi nam jo zagotavljal zakon in bi jo lahko zahtevali. A hkrati to tudi ni le dobra volja delodajalca. Tekma za talente je čedalje bolj ostra, zato morajo podjetja svojim zaposlenim omogočiti fleksibilen delovnik in različne ugodnosti. Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica international: “Seveda lahko računaš, da kaj prihraniš pri bencinu, času, poti in prostoru. Vendar mislim, da to ni tako pomembno kot pa avtonomija, ki jo lahko dosežeš s tem, da si sam izbereš, tudi glede na obdobje. V nekaterih obdobjih se moraš bolj posvetiti družini.” Ko se delodajalec odloči, da bo zaposlenim omogočil delo od doma, ga v resnici čaka precej birokratskega dela. Ana Marija Pavlović iz pravne službe podjetja Data: “Najprej moramo sploh ugotoviti, katera delovna mesta so sploh primerna za delo od doma. Na podlagi tega je treba opredeliti interne akte delodajalca in pripraviti poseben pravilnik za delo na domu. Pogodba o zaposlitvi je tudi drugačna. Delo je tudi treba prijaviti Inšpektoratu za delo.”

Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja? Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je res tudi v poslu "vse v glavi"?Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja? Andreja Ivartnik Kanduč je magistrica elektrotehnike, ki je več kot 25 let delala v različnih podjetjih, v zadnjih štirih letih pa deluje na Dunaju kot mentalna trenerka: “Vrhunski športniki potrebujejo ogromno motivacije, da zmorejo to težko garaško delo ter koncentracijo, da v pravem trenutku pokažejo, kaj znajo. V poslu ni nič drugače. Posel je tek na dolge proge. Potrebuješ veliko motivacije in koncentracije, da v pravem trenutku recimo dobiš posel, odpelješ projekt, narediš storitev. Mogoče bi lahko rekli, da je posel krutejši, ker ni srebrne medalje.” Za finančni komentar smo tokrat poklicali Jašo Perosso iz NLB-skladov.

Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakovGlobalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov? Finančni komentar je tokrat prispeval Norbert Mešanovič iz Borznoposredniške hiše Ilirika.

Banke in hranilnice imajo nov hit – hiter kredit. Hitra pa je postala tudi odločitev potrošnikov za najem; kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita. Takšni krediti pa prinašajo tudi dodatna tveganja, ki lahko vodijo spiralo zadolženosti. Kje in o čem se je treba pozanimati, preden najamemo hiter kredit, razloži gostja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.Kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita - ob dodatnem tveganjuBanke in hranilnice imajo nov hit – hiter kredit. Hitra pa je postala tudi odločitev potrošnikov za najem; kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita. Takšni krediti pa prinašajo tudi dodatna tveganja, ki lahko vodijo spiralo zadolženosti. Kje in o čem se je treba pozanimati, preden najamemo hiter kredit, razloži gostja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije. Finančni komentar je tokrat prispeval Izidor Jerman iz Alta skladov.

Miha Lavtar je pri 19ih letih ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 40 sodelavcev. Podjetje Optiweb razvija spletne rešitve in digitalni marketing. Kot se radi pohvalijo so sodelavci njihova najljubša skrb; zato so prejeli precej nagrad s kadrovskega področja. Kakšne veščine iščejo in razvijajo pri svojih zaposlenih in kaj vse se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let? Anja Hlača Ferjančič je obiskala sedež podjetja v Škofji Loki.Česa se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj letČesa učiti otroke, da bodo lahko opravljali službe, ki jih sploh še ne poznamo? Miha Lavtar je pri 19-ih letih ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 40 sodelavcev. Podjetje Optiweb razvija spletne rešitve in digitalni marketing. Kot se radi pohvalijo so sodelavci njihova najljubša skrb; zato so prejeli precej nagrad s kadrovskega področja. Kakšne veščine iščejo in razvijajo pri svojih zaposlenih in kaj vse se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let?

Vse glasnejše so govorice o novi krizi. Kitajska je objavila podatke o lanski gospodarski rasti. Ta je znašala 6,6 % in je bila najnižja od leta 1990. Kaj se nam obeta na kapitalskih trgih v povezavi s svetovno gospodarsko rastjo?Vse glasnejše so govorice o novi krizi, na kapitalske trge bi lahko vplivala tudi počasnejša kitajska gospodarska rastVse glasnejše so govorice o novi krizi. Kitajska je objavila podatke o lanski gospodarski rasti. Ta je znašala 6,6 % in je bila najnižja od leta 1990. Kaj se nam obeta na kapitalskih trgih v povezavi s svetovno gospodarsko rastjo? “Kitajska bo prej ko slej postala gonilna sila sveta tudi na drugih področjih, ne le v gospodarstvu. A njihova počasnejša rast zaenkrat še ni problematična.” – Branko Železnik, Ljubljanska borza.

Ste morda še kaj dolžni državi, ste obvestili Furs o vzdrževanih družinskih članih, se bojite, da vam delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost? Do vseh informacij boste odslej lahko dostopali z novo aplikacijo Finančne uprave. Njeno uporabnost smo preverili skupaj s Stojanom Glavačem s Fursa.Preverjali smo uporabnost nove aplikacije Finančne uprave, s katero lahko zdaj dostopate do vseh informacij v povezavi z njimiSte morda še kaj dolžni državi, ste obvestili Furs o vzdrževanih družinskih članih, se bojite, da vam delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost? Do vseh informacij boste odslej lahko dostopali z novo aplikacijo Finančne uprave. Njeno uporabnost smo preverili skupaj s Stojanom Glavačem s Fursa. Finančni komentar je tokrat prispeval Gorazd Belavič iz Triglav skladov.

Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?Mala ali srednje velika podjetja predstavljajo velik potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza? Gost oddaje Poslovne krivulje je bil mag. Aleš Ipavec, direktor Ljubljanske borze. Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Flere, direktor naložbenega sektorja KD Skladi.

Yossi Vardi je izraelski podjetnik, investitor, milijonar, vizionar. Pomagal je ustanoviti okoli 90 visokotehnoloških podjetij.Yossi Vardi je izraelski podjetnik, investitor, milijonar, vizionar. Pomagal je ustanoviti okoli 90 visokotehnoloških podjetijKot pravi ga poganja radovednost, večino znanja pa pridobi, ker uporablja “napredno napravo imenovano knjiga”. Kako se odloča, s kom bo sodeloval in kaj najbolj ceni pri sodelavcih? “Mislim, da je podjetništvo nekaj, s čimer se rodiš. To je v tebi, tega ne moreš študirati. Sam sem počel razne stvari, že ko sem bil star 16 let. Začel sem pleskati, opravljal sem manjša gradbena dela. Že od mladih nog sem vedel, da je moja prihodnost v tehnologiji. “ Yossi Vardi je je 76-letni izraelski podjetnik in investitor. 12 let je delal tudi v javnem sektorju. Kako sledi spremembam? “Ko sem se rodil, smo imeli izum, ki zdaj počasi izumira in se mu reče knjiga. Knjiga je zbirka papirjev, recimo 300 papirjev, ki so na obeh straneh potiskani. V tej napravi je veliko znanja! Mladim res priporočam, da se seznanijo s to tehnologijo. Ne potrebuješ baterije, dela tudi ob naravni svetlobi. In še kar uporabljam to napravo!”    

Slovenci še vedno dajemo prednost klasičnim oblikam varcevanja, a na drugi strani nekateri brez razmisleka vstopajo v zelo tvegane naložbe. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih ter o globalnem dogajanju na finančnih trgih v 2019 gost Poslovnih krivulj Gorazd Belovič, direktor sektorja za analize pri Triglav skladih. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladihSlovenci še vedno dajemo prednost klasičnim oblikam varčevanja, a na drugi strani nekateri brez razmisleka vstopajo v zelo tvegane naložbe. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih ter o globalnem dogajanju na finančnih trgih v 2019, je spregovoril gost Poslovnih krivulj Gorazd Belavič, direktor sektorja za analize pri Triglav skladih.

4,6 milijona evrov je bilo zadnje leto dodeljeno organizacijam, ki so jih za prejemnike 0,5 odstotka izbrali zavezanci za dohodnino. Stojan Glavač s FURSa je pojasnil, kaj morate storiti, da bo vaš del dohodnine prejela točno določena organizacija.4,6 milijona evrov je bilo zadnje leto dodeljeno organizacijam, ki so jih za prejemnike 0,5 odstotka izbrali zavezanci za dohodninoPostopek je preprost, pravi Stojan Glavač s FURSa, saj morate samo izpolniti spletni obrazec finančne uprave. “Zadnja leta prirastek ni več tako očiten, kot je bil včasih, še vedno pa se vsako leto več ljudi odloči, da podari ta denar organizacijam.” Ni presentljivo, za katere organizacije se ljudje večinoma odločajo. “Že nekaj let so na prvem mestu Rdeči noski, sledijo Karitas in podobne zdravniške in humanitarne organizacije.” Finančni komentar je prispeval direktor sektorja upravljanja premoženja pri Alta skladih Izidor Jerman.

Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka, je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev, njegov cilj pa je spodbujanje gospodarske rasti in razvoja. Prejemnikom bo na voljo približno 400 milijonov evrov. Upravlja ga SID banka, prejemnikom bo na voljo 400 milijonov evrovSklad skladov, ki ga upravlja SID banka, je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev, njegov cilj pa je spodbujanje gospodarske rasti in razvoja. Dolžnost SID banke je, da poskrbi za pravočasno in učinkovito distribucijo kohezijskih sredstev. V finančni perspektivi 2014 do 2020 bo v Sklad skladov postopoma vplačanih 253 milijonov evrov, ko bodo svoj delež dodali še finančni posredniki (banke, hranilnice, skladi), bo prejemnikom na voljo približno 400 milijonov evrov. Sklad skladov temelji na prepričanju, da so povratna sredstva učinkovitejša od nepovratnih. “Povratna sredstva imajo več prednosti za vse deležnike, za državo, Evropsko unijo, za končne prejemnike in za finančne posrednike,” je povedal Saša Keleman, direktor oddelka za banke na SID banki. Kdo so lahko končni prejemniki, komu so ta sredstva namenjena? “Vsem vrstam podjetij, zadrugam, gospodarskim družbam … “  našteva Matej Zalar z oddelka SID banke za naložbe in evropske programe, ki posebej izpostavlja, da je nekaj teh sredstev namenjenih tudi javnemu sektorju, predvsem pa, da prejemnikom ta način financiranja prinaša veliko ugodnosti.  Več informacij

Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, a bo po mnenju dr. Daniela Susskinda z Univerze v Oxfordu umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Podjetja se bodo morala še bolj prilagoditi in uvesti ustrezne izboljšave, z novimi izzivi se bodo spopadli tudi voditelji. “Prehajamo v obdobje, v katerem bomo delali z umetno inteligenco. In to ne samo v proizvodnji, ampak tudi na menedžerskem področju. Tisti, ki se bodo najbolj prilagodili, bodo imeli konkurenčno prednost. Tukaj ima veliko priložnost tudi Slovenija,” razmišlja Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Kako bo umetna inteligenca (še) spremenila poklice in voditeljstvo?Kako bo umetna inteligenca spremenila poklice in voditeljstvo prihodnosti?Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, a bo po mnenju dr. Daniela Susskinda z Univerze v Oxfordu umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Podjetja se bodo morala še bolj prilagoditi in uvesti ustrezne izboljšave, z novimi izzivi se bodo spopadli tudi voditelji. “Prehajamo v obdobje, v  katerem bomo delali  z umetno inteligenco. In to ne samo v proizvodnji, ampak tudi na menedžerskem področju. Tisti, ki se bodo najbolj prilagodili, bodo imeli konkurenčno prednost. Tukaj ima veliko priložnost tudi Slovenija,” razmišlja Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Kako bo umetna inteligenca (še) spremenila poklice in voditeljstvo? Tokrat je finančni komentar prispeval Branko Železnik iz Ljubljanske borze.

Claudia Olsson skuša poslovne voditelje prepričati, naj se pogumno spopadejo z izzivi digitalne dobe. O digitalnem voditeljstvu in o tem, zakaj se bomo morali v prihodnje učiti vsaj 101 dan, se je z njo pogovarjala Anja Hlača Ferjančič. Claudia Olsson je mlada globalna voditeljica v okviru Svetovnega gospodarskega forumaClaudia Olsson skuša poslovne voditelje prepričati, naj se pogumno spopadejo z izzivi digitalne dobe. O digitalnem voditeljstvu in o tem, zakaj se bomo morali v prihodnje učiti vsaj 101 dan, se je z njo pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.

V skladu z novim dogovorom morajo biti potrošniki na spletnem trgu jasno obveščeni, če kupujejo od profesionalnega trgovca ali fizične osebe.V skladu z novim dogovorom morajo biti potrošniki na spletnem trgu jasno obveščeni, če kupujejo od profesionalnega trgovca ali fizične osebe “Če kupujete od osebe, lahko sicer dobite boljšo ceno, ampak če kupujete od trgovca, imate več pravic. Če je blago pokvarjeno, imate možnost, da zahtevate popravilo. Tega pri fizični osebi ne morete. Pred nakupom morate torej vedeti, od koga kupujete.” – v. d. direktorice na generalnem direktoratu Evropske Komisije za pravosodje in varstvo potrošnikov Marie-Paule Benassi Potrošniki bodo pri iskanju na spletu tudi jasno obveščeni, ali je trgovec plačal za uvrstitev med rezultate iskanja, spletne platforme bodo morale tudi obveščati o ključnih parametrih, ki določajo razvrstitev rezultatov. Pri spletnem nakupovanju se nam torej obeta več preglednosti, pomembna sprememba bo veljala pri vračilu kupljenega blaga prek spleta. Potrošnik bo izgubil pravico do odstopa od pogodbe, če bo blago že uporabil, namesto da bi ga samo preskusil, kot bi to storil v klasični trgovini. Skoraj preveč slikovit primer: potrošniki so kupovali obleke za maturantski ples, obleko samo enkrat nosili in potem, kako presenetljivo, ugotovili, da jim ne ustreza ter jo vrnili spletnemu trgovcu. Novi dogovor naj bi sicer prinesel koristi za podjetja, ki delujejo pošteno. Ocena EK je, da imajo podjetja zaradi ravnanja v skladu s potrošniškim pravom v povprečju nizke stroške, Komisija pa zvišuje tudi kazni za tiste, ki izkoriščajo potrošnike in si skušajo zagotoviti nepošteno prednost pred tekmeci. Marie-Paule Benassi poudarja, da se morajo nepošteni trgovci bati kazni. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. “Za obsežne kršitve, ki bodo povzročile škodo potrošnikom v več državah članicah EU, bo predvidena najvišja denarna kazen v višini štirih odstotkov letnega prometa trgovca v vsaki prizadeti državi članici.” Finančni komentar je prispeval Marko Bombač, vodja analiz pri NLB-skladih.

"Če ne zgradiš kulture podjetja pred tem, ti najboljša tehnologija ne pomaga prav nič in se tvoje investicije ne povrnejo," analitik Daniel Newman, ki raziskuje digitalizacijo v podjetjih"Če ne zgradiš kulture podjetja pred tem, ti najboljša tehnologija ne pomaga prav nič in se tvoje investicije ne povrnejo," analitik Daniel Newman, ki raziskuje digitalizacijo v podjetjihAnalitik Daniel Newman raziskuje digitalne preobrazbe svetovno najbolj vzdržljivih podjetij ter na podlagi teh raziskav svetuje ostalim, tudi manjšim, kako se čim bolj prilagoditi vedno hitrejšim spremembam v svetu podjetništva, da bi postali odporni na prihodnost, ki je nepredvidljiva. “Organizacije, ki so pripravljene na spremembe imajo najboljše možnosti, da postanejo uspešne pri digitalizaciji. Največ je v tem, da znaš prepričati naslednje generacije. Če ne boš imel organizacije, ki ni pripravljena na spremembe, ljudje ne bodo želeli delati zate, kupovati od tebe ali priti v tvojo trgovino. Vsi si želijo napredka, nihče ne bi rad izostal.” Daniel Newman poleg “sprememb” za ključne stebre pri uspešni digitalni preobrazbi podjetja postavi še “ljudi, izkušnje, inovacije, vodenje in transformacijo, tehnologijo”, nazadnje pa doda še kulturo v podjetjih, za katero pravi, da je v bistvu najpomembnejša. “Tehnologija ne rešuje vseh problemov, ki jih ima tvoje podjetje. Včasih misliš, da jih. Ampak jih ne. Lahko imaš najboljšo tehnologijo, ampak, če ti kultura šepa, pomeni, da verjetno nimaš najboljšega talenta, nimaš dovolj sredstev in verjetno tudi ne razumeš svojih strank.“ Organizacije ugotavljajo, da je digitalna preobrazba ključ do njihovega preživetja v času, ko posel poganja tehnologija. Vendar se pri tem lahko ujamejo v past in mislijo, da je digitalna transformacija zgolj tehnološka zgodba. “Mislim, da ni pametno kar reči, da bi vse moralo biti digitalizirano že zdaj. Ker ljudje ne morejo iti v isti korak s časom kot tehnologija. Tehnologija namreč ni tako dolgo prisotna med nami, kot si mislimo, da je.“ Finančni komentar je torkat prispeval Jure Klepec, vodja upravljanja v skupini Ilirika.

Za začetek samostojne podjetniške poti je potreben pogum. Ženske ga običajno potrebujejo še nekoliko več kot moški. Program Podjetnost je ženskega spola spodbuja začetnice podjetnice, da stopijo na samostojno pot. Država brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo omogoča brezplačna predavanja ter 5 tisoč evrov. V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov jih je ustanovilo podjetje. Poslovne krivulje je pripravila Urška Valjavec. Za začetek samostojne podjetniške poti je potreben pogum. Ženske ga običajno potrebujejo še nekoliko več kot moškiProgram Podjetnost je ženskega spola spodbuja začetnice podjetnice, naj stopijo na samostojno pot. Država brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo omogoča brezplačna predavanja ter pet tisoč evrov. V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov jih je ustanovilo podjetje. Oblikovanje nakita, pisanje knjig, izvajanje meditacije, numerologija, vodenje kozmetičnega salona, prevajalstvo … to so le nekatere izmed poslovnih idej, ki so zaživele tudi v praksi. V primerjavi z moškimi kolegi se ženske podjetnice srečujejo z drugačnimi ovirami. Tokratni finančni komentar je prispeval Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skladi.

Vede, ki sodijo pod okrilje ekonomije, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več izsledkov o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete.Nevroekonomija na pohodu: obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borziVede, ki sodijo k ekonomiji, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več ugotovitev o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete. Za tokratno oddajo smo izhajali iz treh objavljenih znanstvenih člankov, v katerih nevroznanost vstopa na polje ekonomije. V prvem, iz leta 2016, s hudomušnim naslovom »Korporativno lepotno tekmovanje«, avtorji z ameriške Univerze Duke v Severni Karolini postavijo tezo, da igra videz pomembno vlogo pri izbiri vodilnih kadrov. Kot so pokazali v študiji z 2000 preučevanimi posamezniki, je videz pomemben dejavnik pri izbiri novih ljudi v podjetje. K videzu uvrščajo lepoto in vzbujanje kompetentnosti. “Lepši ljudje so uspešnejši pri doseganju poslovnih pozicij, dosegajo tudi višje plače in so nasploh v hierarhiji podjetij višje kot manj lepi posamezniki. Delodajalci približno tretjino pogosteje vabijo na razgovore lepše ljudi,” povzema Valentinčič. A čeprav pridejo lepši ljudje višje po hierarhiji, na koncu po njegovih besedah njihova uspešnost ni nič večja od uspešnosti drugih. Hormoni vplivajo na trgovalne pozicije na borzi Gremo naprej, k članku iz leta 2015, ki je v tezah še bolj drzen, če bi bili kritični, bi lahko rekli, da je determinističen. Skupina avtorjev z univerz v Španiji, Veliki Britaniji, Švici in v Združenih državah Amerike, je potrdila hipotezo, da ravni hormonov v krvi vplivajo na naše ravnanje na finančnih trgih. Preučevali so približno 150 moških in dokazali, da sta posebej odločilna testosteron in stresni hormon kortizol. Celo tako zelo, da, če jih citiramo, lahko zamajejo finančne trge. “Do zdaj so ugotovili, da posamezniki z višjimi ravnmi testosterona v krvi sprejemajo bolj agresivne pozicije pri trgovanju na borzi, kar se pokaže po tem, da imajo bistveno višje donose kot ostali. Izkazalo se je, da so ljudje pod vlivom obeh hormonov sprejemali drugačne odločitve.” Začne se že v maternici Za konec pa še k eni študiji, ki je še bolj radikalna. Štirje avtorji z ameriških univerz v študiji iz leta 2016 postavljajo tezo, da lahko prenatalno okolje vpliva na drznost in tvegano vedenje posameznikov pri trgovanju. Izhajali so iz švedske baze dvojčkov. To, da se v trebuhu razvijaš kot dvojajčna dvojčica ob bratu dvojčku, igra pomembno vlogo.”Punčke, ki so imele v maternici brata dvojčka, so pozneje v življenju pogosto kupovale bolj tvegane vrednostne papirje, pogosteje so izbirale delnice v primerjavi z vzajemnimi skladi, njihovi portfelji so bili bolj tvegani od portfeljev tistih deklet, ki niso bile izpostavljene povišani vrednosti testosterona v prenatalnem obdobju.” Ali s tem ne postajajo ekonomisti vse bolj biološki deterministi? “Ekonomisti so dolgo živeli v poenostavljenem svetu, v katerem je prevladovalo namišljeno bitje, ki se je imenovalo homo economicus, hladno, racionalno bitje, ki se je ravnalo po ekonomskih modelih, formulah,” odgovarja Valentinčič. S prihodom finančne krize in hkratnim tehnološkim razvojem se je zgodil preboj, nadaljuje. “Zdaj vemo, da je to bitje zelo nepopolno. Pri odkrivanju nepopolnosti nam pomaga tudi nevroznanost. Pri razumevanju sveta smo imeli dolgo časa veliko luknjo.”

Poslovne krivulje se bodo tokrat vile med udeleženci kadrovskega foruma na Poslovni šoli Bled, ki smo ga obiskali konec minulega tedna. Letošnja vodilna misel "Vodenje kadrov v spremenjenih razmerah" se nanaša na starajočo se družbo, dolgoživost in delovno izkušenost starejših, generacijske vrednostne razlike in tehnološke novosti ... Nekaj zanimivih pogovorov je med kadrovniki, poslovneži in svetovalci z več celin posnel Damjan Zorc.Nekaj zanimivih pogovorov s kadroviki, poslovneži in svetovalci z več celinPoslovne krivulje se bodo tokrat vile med udeleženci kadrovskega foruma na Poslovni šoli Bled, ki smo ga obiskali konec prejšnjega tedna. Letošnja vodilna misel “Vodenje kadrov v spremenjenih razmerah” se nanaša na starajočo se družbo, dolgoživost in delovno izkušenost starejših, generacijske vrednostne razlike in tehnološke novosti …

Časi, ko so pred bančnimi poslovalnicami prejemniki pokojnin konec meseca čakali v vrstah, da so videli zapis prejemka v bančno knjižico so mimo. Mimo so pa tudi časi »druženja« in naključnih pogovorov. Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Video identifikacija je samo še en razvojni korak. Nekaj novih tehnoloških rešitev so predstavili tudi v podjetju Setcce. O digitalnem vsakdanu – direktor podjetja Aljoša Jerman Blažič.Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Videoidentifikacija je samo še en razvojni korakSlovensko tehnološko podjetje SETCCE je predstavilo tehnologijo, s katero fizična prisotnost pri sklepanju poslov ne bo več obvezna. Videoidentifikacija uporabnikom omogoča hitro in preprosto podpisovanje pogodb, kjer koli in kadar koli. Kako so slovenski raziskovalci združili vrhunsko tehnologijo in se prilagodili zahtevni zakonodaji?

Doktorica znanosti s področja molekularne biologije in raziskovalka Irena Fonda je slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman AwardDoktorica znanosti s področja molekularne biologije in raziskovalka Irena Fonda je slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman AwardIrena Fonda, doktorica znanosti s področja molekularne biologije, raziskovalka in direktorica podjetja Fonda, je letošnja slovenska finalistka regijske nagrade za ženske v podjetništvu. Spoznali bomo njen način vodenja, skrb za naravo in njeno razmišljanje o Sloveniji kot poslovnem okolju.

Vsa mala in srednja podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s predelavo lesa, trajnostnim razvojem turizma ali izvozom zunaj Evropske unije, se lahko potegujejo za ugodna posojila pri SID banki. Obrestna mera in ročnost odplačevanja sta bistveno ugodnejši od financiranja v poslovnih bankah. Z usmerjenim financiranjem skušajo na SID banki najti vsa tista mala in srednja podjetja, ki imajo velik potencial za rast, a premalo kapitala, da postanejo evropske oziroma celo svetovne zvezde. Gost Urške Jereb je izvršni direktor SID banke Roman Rojc.O posojilih SID banke govori Izvršni direktor Roman RojcVsa mala in srednja podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s predelavo lesa, trajnostnim razvojem turizma ali izvozom zunaj Evropske unije, se lahko potegujejo za ugodna posojila pri SID banki. Obrestna mera in ročnost odplačevanja sta bistveno ugodnejši od financiranja v poslovnih bankah. Z usmerjenim financiranjem skušajo na SID banki najti vsa tista mala in srednja podjetja, ki imajo velik potencial za rast, a premalo kapitala, da postanejo evropske oziroma celo svetovne zvezde. Gost Urške Jereb je izvršni direktor SID banke Roman Rojc. Za finančni komentar smo tokrat poklicali Matejo Šivec, upraviteljico premoženja pri NLB skladih:      

Če so bile do zdaj v ospredju finance, se morajo odslej v gospodarstvu veliko bolj osredotočiti na svoje zaposlene. Si lahko slovenska podjetja, ki tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, sploh še privoščijo, da jih ne bi zanimala zdravje in zadovoljstvo zaposlenih? Če je bil doslej finančni kapital na prvem mestu, ga počasi nadomešča zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Za podjetja je nujno, da poskrbijo za  zadovoljstvo zaposlenih.Slovenska podjetja imajo čedalje večjo težavo – ne privabijo potrebnih kadrovČe so bile do zdaj v ospredju finance, se morajo odslej v gospodarstvu veliko bolj osredotočiti na svoje zaposlene. Si lahko slovenska podjetja, ki tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, sploh še privoščijo, da jih ne bi zanimala zdravje in zadovoljstvo zaposlenih? Če je bil doslej finančni kapital na prvem mestu, ga počasi nadomešča zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Za podjetja je nujno, da poskrbijo za  zadovoljstvo zaposlenih. Za finančni komentar smo tokrat poklicali Jureta Klepca.

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.Potrebna je pozitiva naivnost, optimizem, brez katerega ni možnosti, da katerokoli podjetje uspeJe na trgu dovolj denarja za dobre podjetniške ideje? O tem, kako prepoznati perspektivna podjetje, globalne priložnosti in najbolj uspešne panoge, in tudi o tem, kako se je v desetih letih odnos do podjetništva v Sloveniji spremenil, v pogovoru z Juretom Mikužem, poznavalcem start upov in pomembnim vlagateljem v regiji.  “O spremembi davčne zakonodaje se mora država najprej pogovoriti s podjetniki, kajti nenazadnje, podjetniki so mobilni in kaj hitro skupaj s kapitalom lahko preselijo tudi delovna mesta.“ Finančni komentar je tokrat prispeval Jure Klepec, vodja upravljanja v skupini Ilirika.

Zaključen je 12 . komunikacijski monitor, raziskava, ki jo vsako leto zapored opravljajo v Evropi profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrti stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.Dr. Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede, nosilec raziskave Evropski komunikacijski monitor v SlovenijiKončan je 12. komunikacijski monitor, raziskava, ki jo v Evropi vsako leto opravljajo profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrtita stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV. “Ta zadržek je, da ko govorimo o lažnih vesteh, moramo biti toliko pošteni, da priznamo, da so med generatorji lažnih vesti tudi praktiki odnosov z javnostmi. Mogoče celo pretežno.” “Lahko opazimo, da je Azija bistveno hitrejša od nas, stopnja digitalizacije je tam večja, praktiki bistveno več in bistveno bolj raznovrstno uporabljajo digitalne oblike komuniciranja in da obstaja nevarnost, da smo preprosto prepočasni in da nas lahko s svojimi orodji prehitijo.” Praktikov komuniciranja je vse več, stroka se razvija, svoje cilje pa organizacije, gospodarstvo in politika dosegajo z različnimi načini in na preštevilnih platformah, z ogromno denarja. In kako se v tej zgodbi znajde javnost? “Če pogledamo, kaj se v javnosti dogaja, lahko vidimo eno strašno bolečino. Ta bolečina pa izhaja iz tega, ker nihče pravzaprav ne zna in ne razume, kaj se v resnici dogaja z nami v prostoru komuniciranja.”

Obseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti. Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela. Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu.Mladi, ki se prvič odločajo za počitniško delo, se morajo zavedati tudi svojih pravic, kot je recimo plačan odmorObseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti. Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela. Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu. Za tokratni finančni komentar smo poklicali Marka Bombača, višjega upravitelja premoženja, NLB Skladi.

O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec pojasnjuje, kakšen borzni potencial imajo kriptovaluteO potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze. Finančni komentar je tokrat prispeval Jure Klepec, vodja upravljanja v skupini Ilirika

Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.” Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela."V prihodnosti bodo podjetja morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni"Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.” Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela. Finančni komentar je tokrat prispeval Aleš Lokar s KD skladov.

Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe? “Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe?“Ostanimo v stiku! Če nam boste potrdili, vas bomo še naprej obveščali o naših akcijah. Žal nam bo, če vas ne bomo mogli več obveščati.” To je le nekaj vsebin sporočil, ki smo jih prejeli v zadnjih dneh, po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov. “Številna podjetja so pretiravala pri tem obveščanju. Namreč privolitev ni edina možnost, da ima podjetje vaše podatke. Lahko jih pridobijo tudi po pogodbi, soglasju, … “ “Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke. “Moramo se zavedati, da so osebni podatki današnja valuta. Google in Facebook nimata vrtin nafte in rudnikov, ampak vrtata in rudarita po nas. Moramo počasi dojeti, da ko jaz nekomu dajem podatke, je to tako, kot da bi mu dal nekaj evrov. “ Tomšič poudarja, da je zasebnost je moč odločanja. “Zasebnost ne pomeni, da hočemo nekaj skrivati.” Finančni komentar je tokrat prispeval Izidor Jerman z Alta skladov.

Po končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne poti je odkrival Matevž Polajnar.Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne potiPo končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Vseeno pa koordinatorka vseživljenjske karierne orientacije in projekta Jamstva za mlade Barbara Gogala na Zavodu za zaposlovanje pravi, da opažajo padec registrirane brezposelnosti mladih v kombinaciji z rastjo delovno aktivne populacije mladih. “Leta 2014, ko smo začeli s projektom Jamstvo za mlade, je bilo število brezposelnih mladih okrog 36.000, v aprilu 2018 pa jih je bilo 14.700.” Velik delež mladih svojo poklicno pot začne že med študijem. Ali si sami poiščejo delodajalce ali pa delodajalci poiščejo njih, saj na trgu delovne sile že primanjkuje kakovostnega kadra. Če pa se maldim pri iskanju zaposlitve zatakne, v prvi vrsti pomagajo v mladinskih centrih in organizacijah. Ena izmed njih je mreža Mama, v kateri združujejo in zastopajo vse, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji. V Trbovljskem mladinskem centru Irena Ivnik vodi projekt Ključ, s katerim želijo spremeniti tradicionalni način zaposlovanja. “Na začetku podjetje izda izziv, na primer kako izboljšati trženje. Mladi iskalci zaposlitve se na te izzive prijavijo, od nas dobijo mentorsko podporo, enega mentorja prispeva tudi podjetje, nato pa se vsak posameznik dogovori ali za usposabljanje na delovnem mestu ali za denarno kompenzacijo. Najpomembnejše pa so seveda delovne izkušnje.” Barbara Gogala predvsem izpostavlja eno zelo pomembno veščino, ki pomaga pri iskanju poklica. “Predvsem bi naslovila vztrajnost. Mislim, da je to veščina, ki resnično pomaga, se je pa ni lahko priučiti. Na razgovoru se takoj vidi, ali je oseba pozitivno naravnana ali je izgubila vso vero vase, zato je zelo pomembno, da mladi iskalci zaposlitve negujejo to vztrajnost. Uporabne povezave: Mreža Mama Zavod za zaposlovanje – pomoč mladim iskalcem zaposlitve Jamstvo za mlade Projekt Ključ Strukturirani dialog Finančni komentar je prispeval upravljalec skladov pri KBM Infond Damjan Kovačič.

Galahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom. Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva.Galahad Clark je eden najbolj inovativnih podjetnikov v obutveni industriji, prihaja iz znane britanske čevljarske družine. Kljub temu je zase ob nedavnem obisku v LJ dejal, da je le majhen čevljarGalahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom. Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva. Z letnim prometom 40 milijonov dolarjev, ob prodaji milijona parov čevljev letno in ob 30% rasti ohranja predanost ekološkim vrednotam ter uresničuje svoje sanje izdelovati čevlje s starodavno modrostjo in sodobno tehnologijo. Galahad Clark nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja čevljev, predstavlja že sedmo generacijo in vendar se je oddaljil od podjetja, ki je šlo po njegovem preveč v modno industrijo in se odločil za čevlje, ki jim pravzaprav nerad reče čevlji, saj naj bi nam dajali občutek, da smo bosi. Oziroma kot pravijo v njegovem podjetju Vivobarefoot: “Izdelujemo čevlje za ljudi, ki neradi nosijo čevlje.” Finančni komentar je tokrat prispeval Branko Železnik z Ljubljanske borze.