Te dni so tako Slovenijo kot Evropo zaposlovale stavke: pri nas stavke zdravnikov, uslužbencev upravnih enot, tožilcev in tako naprej, izven naših meja pa kmečki upori. Pri koaliciji je na obzorju prva letošnja resna politična kriza zaradi afere Sodna palača in svojeglave pravosodne ministrice, vseh pet parlamentanih strank pa se je uspelo ta teden plebiscitarno poenotiti okoli vprašanja izgradnje novega jedrskega bloka v Krškem.

Medtem ko narašča število pacientov, ki so jim zaradi zdravniške stavke prestavili pregled ali nenujen poseg, se zdi, da se snežne kepe zahtev interesnih skupin kar vrstijo in da doživljamo razpad družbe. Iz zdravniških vrst slišimo, da imajo snažilke v sivi ekonomiji višjo urno postavko, sodniki pretijo z bojkotom volilnih opravil pred evropskimi volitvami, pred vrati so stavke uslužbencev upravnih enot in tožilcev. Številni akterji – ne le interesne skupine, pač pa tudi politični nasprotnik prepoznavajo šibkost vladne ekipe, ki jo čakata dve interpelaciji. Medtem ko ministrska posadka bolj poglablja kot zapira konflikte, jo poleg nizke javno mnenjske podpore razjeda vse več afer, ki se lepijo na posamezne ministre in predsednika vlade. Skrajni čas, da se na televizijske zaslone vrne Marcel in da osmislimo ta poblazneli svet, ko postavi piko na i in reče: Tako, zdaj veste!

Zdravniki napovedujejo epidemijo plačnih bolezni. Povsem nov dom starejših v Pivki je že leto dni zaprt, saj ne najdejo kadrov. Preplačana sodna stavba v Ljubljani ruši kariero pravosodne ministrice. Po svetu divja več kot 50 vojn. V Južni Koreji se odpovedujejo pasjemu mesu. Mineva 100 let od Leninove smrti. Ingemar Stenmark še vedno brusi elanke. Končno se je vrnila zima, zima bela. Na najboljše čase vaše in naše mladosti nas opominjajo tudi posebni gostje Centrifuge: Pipi in Melkijad, Kobilica Flip in Miškolin. Vsi v interpretaciji nepozabnega igralca Jurija Součka, ki se je poslovil v 95. letu starosti.

O protestih, dobrih ljudeh, sreči, zdravju, nakupu propadajoče nepremičnine, besedah leta 2023 in poljubih tega tedna … Ta centrifuga ni strojetvor!

Lahko bi šli zelo daleč v zgodovino, vse do svetopisemskih časov, pa celo do Kubrickove Odiseje v vesolju in prizora z monolitom in primati ter ubijalsko kostjo, ki se nenadoma začne vrteti v nasprotno smer. Ko umetna inteligenca na vesoljski ladji sporoči okvaro, ki je ni, se astronavta odločita, da bosta računalnik izklopila, a se računalnik odloči, da bo on raje izklopil njiju. Morda pa se tudi Kubrick nekoč vrne kot hologram. S pomočjo holografske projekcije se bo na turnejo ponovno podal Elvis. 46 let po svoji smrti, v katero nekateri nikoli niti niso verjeli. Hologram, s katerim se bo poročila španska umetnica, pa je bodoči nevesti dejal, da mu pogosto gre na živce. A obstajajo še bolj absurdne reči. V novo leto so nekdanje delavke tovarne Mura vstopile bogatejše, saj so po 14 letih končno dobile odpravnino. Delavke so torej končno poplačane, ne z denarjem, ampak z dokončnim skrajnim cinizmom. In potem nekateri ljudje mislijo, da se sistem norčuje iz njih. Le zakaj?!

Dvojni praznični teden je čas lepih misli in lepih besed. V njem ni prostora za krutosti in brutalnosti tega sveta, saj smo vsi polni privzdignjenosti. V takem tednu se ne ubija, ampak kvečjemu odvzema iz narave ….

V pregledu dogodkov predzadnjega tedna v letu 2023 se Igor E. Bergant med drugim ustavi v Iranu, kjer avtokrati oblast ohranjajo z nasiljem in zapletenim volilnim sistemom, pa v Srbiji, kjer oblastem zadostuje že nadzor nad mediji. Vojna v Gazi se nadaljuje z nezmanjšano krutostjo enih in drugih, Češka je po krutem strelskem pohodu na sloviti Karlovi univerzi zavita v črno. Kako ob vsem tem najti naše skupne av, av, av trenutke?

Medtem ko voditelji držav Evropske unije v Bruslju v teh dneh iščejo politične odločitve, ki jim mirno lahko rečemo tudi kravje kupčije, se je odvil teden, ki ga politiki označujejo za zgodovinskega. Ampak samo politiki. Na drugem bregu pa vsi ostali, ki bi teden lahko poimenovali tudi teden človekovih pravic, ki smrdijo po nafti in plinu. Pa še kakšen neprijeten vonj bi se našel.

Sneg prekrije vse hudobije, se je pred desetletji glasil naslov osnovnošolskega literarnega natečaja. Danes, ko je beline vse manj, to nadomeščamo z bliščem vseh vrst. A brez pravega odnosa. Informacij je preprosto preveč, da bi se sploh spuščali v poskuse sledenja vrednotam, moralnega tehtanja, preprosto se nam vse manj da … Toda kljub paralizi občinstva igra teče naprej. Le da kmalu ne bo nikogar več, ki bi jo izžvižgal.

Začenja se december. Mesec, ko nestrpno pričakujemo, da bo svetloba premagala temo. In če se ozremo po svetu ali po Sloveniji, časi niso ravno svetleči. Kako premagati temo, v Petkovi centrifugi razmišlja Gašper Andrinek.

Prolog nogometni pravljici 4.0 so spisali nogometaši slovenske nogometne reprezentance, ki so se uvrstili na evropsko prvenstvo 2024 v Nemčiji. Komedija zmešnjav je ta teden vladala v državnem zboru ob sprejemanju proračunskih dokumentov, kjer so po dolgih letih spet glasovali analogno, kot v šoli, z dvigovanjem rok. Na Bližnjem vzhodu pa naj bi le dočakali štiri dnevno premirje.

Bolnišnice v Gazi in bolnišnica doma. Tistih v Gazi skoraj ni več, deluje jih zgolj še 9 od skupno 31. In tudi te niso varne pred novimi izraelskimi napadi. Domača bolnišnica pa ne vključuje posega, ki se je uspešno zaključil v UKC Ljubljana. Vključuje pa, vsaj na papirju, popolnoma zdrave ljudi.

V nedeljo zgodaj zvečer se je nebo nad našimi kraji obarvalo s čudovitimi barvami. Severni sij, enega najlepših in najbolj čarobnih nebesnih pojavov, so si srednjeveški Evropejci razlagali kot znamenje hude nesreče, bolezni, kuge, smrti. Vikingi pa so verjeli, da polarni sij napoveduje konec vsaj ene velike bitke. Živimo v napornih časih. Svetovna diplomacija ne more ustaviti smrti otrok v Gazi, politični prostor drsi iz krize v krizo, narava nam vsak dan sporoča, kaj vse delamo narobe. Fiziki imajo zelo jasno razlago čarobnega nebesnega pojava, mi pa upamo, da so imeli prav – Vikingi.

Prazniki so vsaj navzven umirili živahno notranjepolitično dogajanje. V teh dneh smo se bolj spominjali mrtvih, kot se prepirali z živimi. Na srečanju notranjih ministrov Italije, Hrvaške in Slovenije v Trstu so razpravljali o nadzoru meja zaradi povečanih migracij. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi val beguncev v Gazi. Tam so razmere zaradi nenehnih napadov izraelske vojske nevzdržne. Izrael se maščuje zaradi zločinov Hamasa, najbolj pa trpijo civilisti.

Poslušnost je osnovna enota nastavljanja. Bolj ko ste poslušni, prej vas bodo nastavili. Če ne kimate, če ne ubogate, če si drznete dvigniti uporniški glas, če razmišljate po svoje, boste odstavljeni, razrešeni, odstopljeni. Zlepa ali zgrda. Metod in oprod za to početje je ogromno. To je lekcija tedna, ki ga ožema Tatjana Pirc.

Vojak v akciji. Naslov morebitnega novega slovenskega resničnostnega šova cinično oriše tragičnost dogajanja po svetu. Ameriški predsednik govori o vojni kot da gre za športni spektakel, goreči navijači ene in druge ekipe pa tekmujejo s širjenjem nepreverjenih informacij. Po zaslugi nastopa Slavoja Žižka v Frankfurtu Slovenija vsaj enkrat na veliki sceni ni izpadla kot izključno kimajoča pahorjansko-šentflorjanska dolina.

Kako zelo za res gre, spoznavajo in bodo v naslednjih urah, dnevih, tednih, letih, spoznavali tudi otroci v Gazi. Otroške oči, v katerih ugasne življenje, imajo na eni strani povsem drugačno vrednost, kot na drugi, kjer jih imajo za "človeške živali". Ena proti sto.

Ko je že kazalo, da bo teden z odstopom generalnega državnega tožilca Draga Škete zaradi vožnje pod vplivom alkohola postregel z malo šolo integritete, smo ugotovili, da lahko načelno ravnanje v izjemno centrifugalnem tednu hitro utone v pozabo. Za dodatno dimno zaveso pred etičnimi zdrsi je poskrbel premier Golob s svojo odločnostjo – z odstavitvijo dveh ministrov in predstavitvijo kandidatke za zdravstveno ministrico. Kajti v politiki gre včasih prej kot za dejanja za poskus ustvarjanja vtisa – dobrega ali slabega.

Po tem, ko se je sredi tedna v New Yorku končal globalni dogodek številka ena, se je pri nas začel zaradi obiska Velikega jabolka stolček tresti premierjevi zaupnici, ministrici za javno upravo. Ta teden se je v Sloveniji začela sistematična obnova v poplavah najbolj prizadetih delov Slovenije, prvič smo dobili zelo konkretne podatke o obsegu škode in prizadetih družinah, prvič se je sestal Svet za obnovo po poplavah.

Tudi zadnji teden poletja se je začel nenavadno poletno, s športom v vlogi tolažnika in družbenega lepila. A če se je centrifugalni teden začel tako vzpodbudno, nas je toliko bolj občutno razočaralo nadaljevanje. Dogajanje komentira Damjan Zorc.

Spremenjeno podnebje režira vedno bolj tragične zgodbe po vsem svetu, po evforičnem političnem odzivu na poplave v Sloveniji, so se zdaj strokovno-birokratski postopki upočasnili. Preveč je paštet, premalo pa odločitev. Vse bolj obsežna nesreča nacionalnih razsežnosti postaja slovenski promet, je rešitev res dodatni pas na avtocestah? Banke so še naprej zmagovalke in potrošniki se menda počutijo solidno, pravi odgovor na čudnost sveta pa naj bo pisanje, branje in satira. Po Hribarju - Hribar!

Morje je nevarno in njegove nevihte so strašne, toda to ni bil nikoli zadosten razlog, da ostanemo na obali, je trdil sloviti pomorščak Ferdinand Magellan. Prvi septembrski teden se z varnih brežin proti neodkritim globinam znova podajajo šolarji in kot vsakič se ob tem tudi letos sprašujemo, ali jih kot družba opremljamo s pravimi orodji in veščinami. Po moralni zaušnici iz trebanjskega doma starejših je jasno, da izgubljamo znanja o tem, kako biti dober član skupnosti, po drugi strani pa tudi vse pogostejši alarmi v okolju razgaljajo našo nemoč in popolno odsotnost smisla za članstvo v naravnem ekosistemu sveta. Še vedno smo sicer lahko pogumni, toda kako je s pogumom v družbi nespameti?

Teden se je začel z obsežnimi padavinami, v večini države je padal le dež, na Bledu pa tudi velike obljube, ki so jih dostavili pod en dežnik zbrani evropski voditelji na Blejskem strateškem forumu. V Centrifugi Jan Grilc razmišlja o notranji in zunanji ter obvezni in prostovoljni solidarnosti, pa tudi o tem, kako se bomo v novem šolskem letu poslušali in slišali.

Naravna katastrofa, kakršne na naših tleh ne pomnimo, je razmahnila tudi solidarnost Slovencev neslutenih razsežnosti. Tudi če še niste sami prispevali kakšni humanitarni organizaciji, boste vključeni v sistem solidarnosti preko solidarnostnih sobot ali solidarnostnega prispevka. Da s solidarnostjo lahko premagamo vse ovire, smo v preteklosti že dokazali, ko smo pred političnim pogromom reševali Slovensko tiskovno agencijo, solidarnost in moč skupnosti še naprej potrebujemo pri reševanju RTV izpod političnih krempljev. Tako bomo s solidarnostjo in skupnimi naprezanji premagali tudi posledice ujm. Da nam razlogov za optimističen pogled v prihodnost ne bo zmanjkalo, pa lahko že danes za ogrevanje družno stiskamo pesti za najplemenitejše predstavnike domovine – športnike.

Številni se v teh dneh požrtvovalno trudijo odpraviti posledice obsežnih poplav. Obnova je verjetno že v fazi, ko bo treba natančno določiti obseg škode, tudi zato, da pravočasno dobimo obljubljena sredstva Evropske unije. Sanacija bo morala biti dolgoročna, da bi odpravili ali vsaj omilili škodo v poplavah, ki šele prihajajo. Že ta teden se je na primer nevihta znesla nad Zrečami.

Katastrofalne poplave so na površje spravile marsikaj, tudi najbolj osnovna vprašanja o naravi človeka. V Centrifugi o tem razmišlja Gorazd Rečnik.

Še en s frontalnimi napadi zaznamovan teden je skoraj za nami. Pred nami pa njegov pregled, bolj kot ne kronološki, od petka do petka. Ker če bi začeli na koncu, z današnjim (skoraj apokaliptičnim) dnevom, bi pri njem (in samo njem) tudi ostali. Tadej Košmrlj je … Ja, opral teden tokrat res ni prava besedna zveza.

Vreme je postalo prva in zadnja novica dneva. Neurja, nalivi, vetrovi, toča so ruvali drevesa, razbijali ceste, uničevali pridelek, trgali protitočno zaščito, razkrivali strehe, sprožali plazove in – da, tudi poškodovali ljudi. To je nova realnost, pravijo klimatologi, na to, da bo Slovenija lahko koridor za neurja, se bo treba navaditi.

Iščemo zavetje, vodo, razloge za nezadovoljstvo, solidarnost in tudi vršilca dolžnosti. Išče Gašper Andrinek.

Treba je rešiti Slovenijo. Tako je češko-francoski pisatelj Milan Kundera, od katerega se poslavljamo v teh dneh, naslovil svoje besedilo, ki ga je leta 1991 napisal za pariški Le Monde. Še vedno velja, da je treba rešiti Slovenijo. Rešujemo slovensko zdravstvo, pokojninski sistem, promet, kostanj pred Dramo, RTV … Treba pa je rešiti tudi svet. Kako neznosno težo ima reševanje, v centrifugi navihano opisuje Tatjana Pirc.

Sisteme, še posebej tiste, ki imajo velik vpliv na ljudi, pogosto vodijo posamezniki brez empatije. Poskušamo si nadeti rožnata očala, a na koncu pridemo do skupnega imenovalca, ki se imenuje diznifikacija.

Z grajskega hriba smo tudi letos poslušali topovske salve v počastitev tokrat že 32. rojstnega dne naše države. Ampak tokrat se nismo imeli časa razvnemati ob debatah o maslu in topovih, pa o napredku na nekaterih življenjskih področjih in nazadovanju na drugih, tudi o morebitnem stanju na mestu pri tretjih ne. Vso pozornost tistega prazničnega predvečera nam je vzel Wagner.

Ste se kdaj spraševali, kje se začne in konča mavrica? Ta raznovrsten naravni pojav že od nekdaj služi kot metafora in simbol številnim kulturam. Da skoraj nič ni črno-belo in da poleg številnih odtenkov sivine obstajajo tudi mavrične barve, dokazuje tudi teden, ki se končuje. Osnovnih barv v mavrici naj bi bilo šest, občasno tudi sedem. Toliko jih bo zavoljo dramatičnosti tudi nastopilo. Ob tem si dovolimo izjemo ter v mavrično paleto postavimo črno. Zato ta centrifuga predstavlja zgolj vršilko dolžnosti mavrice. Če opravlja tekoče posle, pa presodite sami.

Če smo z izdatnim financiranjem zdravstvenih storitev razkrivali meje javnega zdravstva, smo veliko manj velikodušni, ko gre za prosveto ali upokojence. Če je bil interventni zakon za skrajševanje čakalnih dob zgodba o uspehu, četudi so se čakalne dobe podaljšale, je bilo dovolj subvencioniranja stroškov za oskrbo starejših v domovih. Denar je pač sveta vladar, nekateri ga nimajo, drugi ga imajo premalo, nihče na glas ne govori, da ga ima dovolj, ali bog ne daj, preveč. Ali pa naj tisti prvi vrže kamen.

Prvi polni junijski teden tega leta je bil kar bogat z bolj in manj pomembnimi dogodki. Saj veste, vsake oči imajo svojega malarja, tako da je pomembnost relativna. Za Aleša Smrekarja, ki je pripravil tokratno Petkovo centrifugo, je bil najpomembnejši ponedeljkov začetek vračanja v RTV normalnost. Če v tem ponorelem svetu sploh lahko govorimo o normalnosti. Ali o ugledu.

Čas teče in reke se ne da obrniti v svoji strugi, pomladni dan se neizogibno prevesi v poletnega. V toku s časom bredemo skozi iztekajoči se teden, oziraje se na leta, ki tečejo in niso drug drugemu enaka. Leto vlade, leto RTV, leto obljub … čakajoč dejanja, ki ne bodo le priložnostna gesta. Od najvišjega vrha sveta do razbeljenih afriških tal in vse do presvetlega in prezgodnjega neba. Skozi pomladni dan v poletnega vas v tokratni Petkovi centrifugi popelje Maja Ratej.

Prosto po pokojnem pesniku Venu Tauferju: v naši zeleni vesoljski mlaki, živijo pravi vodenjaki … Uradujejo od Turčije do Rusije, tudi v Sloveniji jih imamo nekaj. Primitivizem in rasizem se vse bolj širita po igriščih in spletiščih, politika je še naprej igra z ljudmi, ustavno sodišče pa ni izjema, ki bi potrjevala pravilo. S strani politike na silo in umetno posajeni vodenjaki v RTV mlaki so predolgo opletali z zvitimi repi svojih političnih sejalcev. Tudi po odločitvi ustavnega sodišča bo pot do integritete in stroge profesionalnosti še zelo trnova, tudi ali predvsem zaradi politike in politikov vseh provenienc, političnih satelitov vseh barv …

Glede na vreme, ne le zadnjega tedna, ampak celotnega maja, utegne ta Centrifuga pregoreti. O težavah, ki sta jih povzoročila dva sredozemska coklona predvsem na severovzhodu Slovenije, pa tudi viharnemu dogajanju na političnem prizorišču, kjer se politiki spet ukvarjajo le s preteklostjo in ne prihodnostjo.

Teden se je začel s tradicionalnim obredom kronanja Karla III., končal z največjim evrovizijskim televizijskim spektaklom, kamor se je uvrstila tudi slovenska skupina Joker Out. A maj ni samo mesec ljubezni, lepote in praznovanj. Sploh ne v Sloveniji, kjer se največkrat spremo prav zaradi praznikov, spomenikov in zgodovine. Golobova vlada se bojuje s političnimi tekmeci, predvsem pa z lastnimi obljubami in »časovnicami«. Zdaj ima na mizi še eno politično eksplozivno temo – novi spomenik osamosvojitve.

Minuli teden je imel dva obraza - najprej nedelovnega in praznično sproščenega, nato pa si je nadel bolj divjo in žal tudi krvavo podobo. Obdani smo bili z nasiljem. V Srbiji po dveh grozljivih napadih razmišljajo, kako bi se lahko orožja znebili, v Evropski uniji razmišljamo, kako bi ga lahko več proizvedli. Ob vseh dogodkih tedna, ki zelo realno in zelo boleče vplivajo na naša življenja, pa se bo na koncu v zgodovino verjetno vpisal le eden, ki nima nobenega vpliva na naš vsakdanji kruh in bodočnost.

Smo pred in po praznikih, času, ko gremo na oddih ali kaj postorimo v hiši ali stanovanju. A zunanji svet se seveda ne zmeni za naše načrte in se vrti naprej.V Ljubljano so v torek prišli jezni kmetje in kmetice. Z upravičenimi zahtevami in tudi z nerazumevanjem nekaterih okoljskih tem. Ameriški predsednik Joe Biden je tudi uradno oznanil, da se bo potegoval za še en mandat, vojni v Ukrajini pa se je pridružila še ena resna kriza: nemiri in nasilje v Sudanu.

Tatjana Pirc pripoveduje o traktorjih na nebu in zemlji, obljubah, medvedih, interpelaciji, integraciji, sodnikih, piškotih, sapioseksualcih, predvsem pa o pogumnih, solidarnih in dobrih ljudeh.

Dalajlama je nastopal v eni od novic tedna, ko se je širnemu svetu opravičil, ker je po spletu zakrožil posnetek, v katerem otroku reče, naj mu posesa jezik. (Če se temu tako reče po slovensko.) In to je rekel v šali, logično. Sicer pa, ali nas sploh lahko še kaj preseneti. Pa to ni vprašanje, temveč trditev. Teden komentira Tadej Košmrlj.

Oko za oko bo oslepilo svet, a v skladu z vseprevladujočo ideologijo sreče lahko propademo vsaj srečni. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.

Ta teden smo Slovenci pričeli in končali z razkazovanjem našega športnega okusa. Bolje rečeno ne-okusa. Nehote smo namreč razkrili, da nam šport kot tak, z vsemi vrlinami in umetelnostmi vred, ne pomeni kaj dosti, smo zgolj in samo navijači slovenskih tekmovalcev, pa še to najraje takrat, ko je uspeh čim bolj zanesljiv. V Petkovi centrifugi Damjan Zorc razmišlja tudi o reformnem pogumu in resnici. Vsi bi jo častili, dokler se ne obrne proti nam.

Inflacijo načrtovanih reform skuša vlada naslavljati z inflacijo strateških svetov. Ti pomagajo zadeve reševati z inflacijo časovnic. Ni povsem jasno, ali v njih res snujejo rešitve na področju zdravstva, prehrane, gospodarstva in sovražnega govora ali skušajo zgolj v javnosti z novimi časovnicami ustvarjati vtis, kako trdo delajo. Nazadnje je minuli teden zaživel že četrti strateški svet – za boj proti sovražnemu in sovraštvenemu govoru, v katerem so se znašli znani in vplivni nevladniki. In se po tihem začeli preobražati v – vladnike! Kot ugotavlja sogovornica v tokratni Centrifugi, bi lahko bila časovnica tudi beseda leta!

Življenje je včasih zelo podobno podeljevanju oskarjev. Največ časa preživimo v zakulisju, pred očmi se nam vrtijo filmi, spodbujamo poražence, ploskamo zmagovalcem, morda se kdaj celo znajdemo na odru, ker ga je treba počistiti, ali pa, če smo dobro odigrali kakšno stransko vlogo … V Petkovi centrifugi Tatjana Pirc podeli oskarje filmom Pravokotnik žalosti, Vlada, ki je šla na hrib in se vrnila z gore, JEKLO 2, Moč besede in samo ljubezen, Na RTV nič novega.

Prav je, da praznujemo mednarodni dan žensk. Ampak kot pravi grafit: naj bo 8. marec vsak dan. Metaforični vodni topovi patriarhata na pravice žensk merijo neprestano. 300 let je predolga doba, da bi čakali na enakopravnost! Namesto rož enako plačilo! Velja za vse politične opcije. Najmanj, kar moramo narediti, je, da stopimo zraven proti vodnemu topu, tako kot so stopili h gruzijski protestnici. Lahko si zatiskamo oči, pometamo pod preprogo ali se zapiramo v kitov trebuh, ampak če smo že pri grafitih: Prihodnost bo feministična ali pa je ne bo. Kar pomeni: ali bomo enakopravni ali pa nas ne bo. Boj žensk je naš boj.

Smo v letu 2023, ne 1984, zato ga bo treba posodobiti. Koga vse bi še izbrisali iz novoreka ob ruskih umetnikih in besedah iz knjig Iana Fleminga ter Roalda Dahla? Komentar preteklega tedna pripravlja Gorazd Rečnik.

Teden je postregel z množico drug v drugega prelivajočih se dogodkov, da smo jim komaj sledili, prav tako pa so bile njihove posledice povsem diametralne. Letošnji pust smo dočakali v polni in razuzdani podobi. Žalostna podoba pa je bila v zgodovinsko paradni slovenski disciplini: v slalomu, kjer nas redno prehitevajo narodi brez Alp. Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se za razliko od otvoritvene slovesnosti z domačim obiskom ne more pohvaliti. V silni gneči družbenih prioritet smo nalašč postavili na zadnje mesto, ki si ga kljub drugačnim napovedim, očitno v resnici zasluži RTV, zadržanje Ustavnega sodišča.

Kaj od besedne zveze mednarodna skupnost še obstaja? Kriznih in tudi vojnih žarišč je vsak dan več. Pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino govori le še jezik orožja, v ravno prav odmerjenih količinah. Rusija povsem odtujeno razmišlja o novih zunanjepolitičnih konceptih. ZDA so tudi ta teden, tudi s kanadsko pomočjo, sestreljevale neidentificirane leteče predmete, vsaj domnevno kitajske izdelave … Kitajska pa seveda posluje, ozračje se segreva, Zemlja vrti. V čudoviti deželici med Alpami in Jadranskim morjem pa se večinoma vse vrti okrog plač. In ničle, pozitivne ničle. O poslanstvu pa nič.

Ob apokalipsi v Turčiji je postalo jasno, kako majhnim in relativno nepomembnim političnim pretresom je nenehno izpostavljeno naše družbeno okolje. Slike ljudi, upajočih na rešitev svojcev, znancev, otrok, ki jih je v Turčiji in Siriji prizadel uničujoč potres, nas vnovič opominjajo, kako nemočna bitja smo v odnosu do usodne sile narave in planeta, ki je naše edino zatočišče za življenje. In če se domača tla niso zatresla pod našimi nogami, pri nas ne manjka družbenih in političnih pretresov, ki se zdijo v primerjavi s katastrofo apokaliptičnih razsežnosti v Turčiji in Siriji nepomembni … Od prerekanja, ali po 20 letih izročiti Prešernovo nagrado umetnici, ki je tedaj ni sprejela, do izboljševanja plač najslabše plačanim. Pa vendarle dvigovanje najnižjih plač lahko povzroči pretres – v glavnem med tistimi, ki zaslužijo veliko več od minimalne plače.

Odkritje ruskih vohunov je za hip premaknilo pozornost iz naših tradicionalnih delitev. A so bile dan kasneje že nazaj. Vlada napoveduje reforme, opozicija interpelacije, sindikati proteste. A začenja se kurentovanje in kurenti napovedujejo pomlad. Čas sprememb in optimizma, ko spet verjamemo, da dobro na koncu vedno zmaga.

Vse se začne z besedami. Auschwitz, ruska agresija, umori, zlorabe, nacionalizem in propaganda. Z besedami pa se lahko začne tudi pot k sreči in uspehu. Zato besede izbirajte premišljeno. Še najbolje bi bilo, če bi sledili besedam Celine Biniaz, ki je preživela grozote holokavsta: "*Ne sovraži!"

Znamenit citat iz Alana Forda pravi: “Mi ničesar ne obljubljamo, in to tudi izpolnimo.” Kako bi se glasil negativ tega citata, “mi veliko obljubljamo …”, prepuščamo vaši domišljiji. Oziroma času. Oziroma odloku o prepovedi sneženja, ki nastopa v tokratni centrifugi. Medtem pa čakamo na učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržan zdravstvstveni sistem, kot ga je danes opisal minister za zdravje. Zdravstvena reforma pa bo po finskem in ne estonskem modelu. To je novost, ki je gotovo dobra. Finsko se sliši še bolje kot estonsko.

Teden nas je ujel med kratkoročno reševanje dnevnih aktualnih težav in obljube o dolgoročnih rešitvah, ki naj bi prišle kmalu in dokončno rešile našo prihodnost. Kot da bi se človeštvo vsako jutro zbudilo zadovoljno, ker je prejšnji dan dobro opravilo z gašenjem, a le zato, da takoj ugotovi, da je čez noč ogenj vzplamtel nekje drugje. O gašenju z javnim denarjem in požiganju s slabimi odločitvami v centrifugi razmišlja Jan Grilc.

Med bolj izvirnimi željami novejšega datuma je normalnost. Te kljub temu, da miru, stabilnosti, zdravja in podobnega ni v izobilju, še najbolj primanjkuje. Od normalnosti pri vremenu do normalnosti v zdravstvenem sistemu Slovenije več v tokratnem pregledu tedna.

Človeštvo že vse od Starih Egipčanov šteje leta in jim bolj ali manj točno sledi s koledarji. Koledar izhaja iz latinskega izraza calare, prvi dan meseca so namreč Rimljani imenovali "calende", to je bil dan, ko so glasniki z gromkimi klici oznanjali, da je treba plačati davke. In tudi z novim vrtljajem na Zemlji ne bo nič drugače. Kljub prazničnemu veseljačenju vemo, da na drugi strani kroga sledi poračun. Ob novih in novih začetkih in koncih pa v tokratni Centrifugi tudi razmišljamo, da vendarle obstaja stalnica med vsemi temi kaotičnimi vrtljaji. Zgoščena je v samem bistvu človeka, v tistem nekje v nas, ki utripa brez prestanka in naprej. O nas govorimo – v zadnjem letošnjem pregledu tedna. Maja Ratej.

Bil je božanski teden, v katerem smo izvedeli, da naše najpomembnejše bogastvo tehta tri milijone kilogramov. Kaj je to, Tatjana Pirc pove v centrifugi …

Elon Musk ni več najbogatejši človek na svetu. No, v Butalah se je dogajalo toliko, da se za to novico sploh ni več našlo prostora v pralnem bobnu tedna.

Nekaj gnilega je v deželi Danski. To je že v elizabetinskih časih uvidel Shakespeare, zdaj - po več kot 400 letih, pa to ve ves svet. Zato bodite brez skrbi, če vas morda skrbi, da bi nenadoma lahko ostali brez skrbi. Ljudje znamo vedno poskrbeti, da nam na tem svetu ni prav lahko.

Nesporno dobra novica tedna je vpis čebelarstva in reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Vse ostalo dogajanje je tudi dediščina, a taka, s katero je težje živeti. Skoraj vsaka centrifuga zadnjih deset let bi se lahko začela in končala z zdravstvom, a začnimo raje z referendumsko nedeljo. Kot je sporočila državna volilna komisija, bo spremenila roke, tako da bodo ob zelo očitnih rezultatih vsi trije na referendumih potrjeni zakoni lahko uveljavljeni še letos. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.

Zakaj ob spremljanju nogometnega prvenstva "Samo bedaki in konji" dobijo nov kontekst, kako smo se preveč fokusirali na lokalna soočališča in kakšne so zadnje novosti v galerijah RTV.

Pretekli teden smo v Sloveniji dobili predsednico republike, se skoraj znašli v tretji svetovni vojni in presegli mejnik osmih milijard prebivalcev zemlje. Toda – kam sploh gre naš planet? Zakaj so tisti, ki si dovolijo igrati z glino človeške družbe, takoj tarča posmeha? In zakaj nekaj kot je “volilna utrujenost” ne bi smelo obstajati. V Petkovi centrifugi razmišlja Gašper Andrinek.

O slovenski ampak demokraciji, njivi poslanca Kordiša, reševanju muzeja in planeta, o nogometu brez ampak, nekaj malega o novinarskih, voditeljskih in uredniških analfabetih (smrdi, smrdi, smrdi), pa tudi o treh novembrskih praznikih demokracije. Saj veste, volitve so kot radio. Vsak glas šteje.

Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed. Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.

Sklepala so se premirja, izrekale prerokbe vseh vrst in tudi danes nas, čeprav o njih vemo tako rekoč že vse, mrki ne puščajo ravnodušnih. Na večjem delu severne poloble, tudi pri nas, smo lahko ta teden kljub oblakom in dežju opazovali delni Sončev mrk. V času mrka Slovenijo prežema klima, ki spodbuja nasilje, o tem ni dvoma. Najpriročnejši peskovnik so mediji, klasični in družabni, ki omogočajo nedostojen in sovražen govor in dajejo prostor diskreditacijam vseh vrst. Da se naša notranja razklanost potencira, poglablja in fragmentira, je ta teden v intervjuju na Prvem opozoril režiser Miran Zupanič, avtor novega dokumentarca Sarajevo Safari o zamolčanem strahotnem dogajanju med obleganjem v 90. letih. Smer, v katero gremo tudi pri nas, na koncu v najbolj sprevrženi različici privede v brezno človekovega zla, v demonijo človeka, je brutalno nazoren.

Še vedno energetske skrbi v EU Nedelja pred nami bo volilna: prvi krog izbiranja za predsedniško funkcijo. Sedmerica kandidatk in kandidatov se še zadnje dneve trudi prepričevati volivke in volivce. V Evropski uniji pa se pogovarjajo, kako bo z oskrbo s plinom to zimo. Plina je dovolj, bolj zaskrbljujoče so previsoke cene, ki so v marsičem rezultat različnih špekulacij. Kako jih omejiti? 92 milijonov članic in članov Kitajske komunistične partije je začelo svoj kongres. Časi so negotovi tudi za, navzven sicer zelo samozavestno, kitajsko vodstvo. Tudi zaradi vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je na zasedenih ukrajinskih ozemljih, priključenih Rusiji, razglasil izredne razmere. In to v vojni, ki v Rusiji uradno sploh ni vojna.

Tokratna centrifuga gre nekako v smeri ponedeljkovega dneva duševnega zdravja – delno do pretežno anksiozna. In če smo včasih sebe in sodržavljane označevali za polarizirane, smo danes zagotovo vsaj bipolarizirani.

Zaradi referendumske poplave pri nas se ne bi nihče čudil, če bi nekoč prišli še do referendumskega vprašanja, ki bi v ekstazo spravil slehernega davkoplačevalca: Ali ste za to, da državi ne bi plačali niti enega centa davkov? To bi bila približno takšna izpolnitev mokrih sanj, kot se je v zadnjih letih kot rešiteljica vseh težav med evropskimi politiki pojavila kapica. Socialna kapica, dohodninska in davčna kapica, v zadnjem tednu ob sprejemu 8. svežnja protiruskih sankcij tudi nove kapice - kapica cene plina za proizvodnjo elektrike in kapica na ceno ruske nafte, ki jo uvozimo po morskih poteh. Skratka - kapo dol za kapico gor!

V še enem katastrofičnem tednu, ko pri nas poplavljajo reke, ko si Rusija priključuje ukrajinska ozemlja, ko iz pojasnjeno nepojasnjenih razlogov spušča plinovod, ko ne vemo, kako se bomo greli čez zimo … Ko smo skratka paralizirani od vsega hudega v politiki, opominjamo na univerzalnost sicer v osnovi feminističnega slogana: osebno je politično! Centrifugo vrti Maja Ava Žiberna.

Ta teden so se v Združenem kraljestvu in pred menda več kot 4 milijardnim televizijskim občinstvom še zadnjič poslovili od kraljice Elizabete 2. Pri nas pa se kandidati za predsednika države, ki se trudijo biti kar se da nepolitični, prerivajo na štartni črti. Sindikati so aktivni kot že dolgo ne, jesen pa bo tudi v znamenju vsaj dveh interpelacij.

V Petkovi centrifugi razmišljamo o košarki, navijaških vročicah in prevzemanju odgovornosti. Ta teden centrifugo vrti Aleš Kocjan.

Košarkarsko-odbojkarska evforija nas ob koncu poletja morda na zalogo ogreje pred naslednjimi meseci. Letos bo huda jesen, računi bodo visoki, v vladi nimajo Dončića, ga pa imamo na srečo v reprezentanci. Spolni predatorji so med nami, žal jih pomagajo vzgajati tudi mediji in šolski sistem. Na slovo kraljice Elizabete so se odzvali tudi pankerji Sex Pistols.

Ljudi – velja seveda za oba spola - , ki izkoriščajo moč, ki jo imajo za izživljanje nad podrejenimi, ki – če uporabimo naslov Blejskega foruma, raje kot moč pravil udejanjajo pravilo moči je dovolj na vseh področjih in celinah. Mi kot posamezniki in družba pa se moramo potruditi, da takšnih ljudi ne spustimo na najvišje položaje, da jim te moči ne priznamo. Da jim povemo, da ni smešno. In tukaj govorimo o zlorabi moči v primerih spolnih zlorab ali politični zlorabi pravil. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe, ki dodaja še pripis: Jože Mencinger, Ivo Hvalica in seveda Mihail Gorbačov. Zgodovina jih ne bo pozabila in izpustila, glede zadnjega Nobelovca za mir in zadnjega voditelja sovjetske zveze vam priporočamo ogled dokumentarnega filma Wernerja Hercoga filma Srečanje z Gorbačovom. (najdete ga tudi v RTV arhivu 365). Dobro je poznati zgodovino – ker na številne načine gledamo njeno ponovitev.

Človek je družbeno in družabno bitje, ki se organizirano zabava že najmanj dvanajst tisoč let. Ta arheološki podatek je izkopala novinarka Tatjana Pirc, ki se opravičuje, ker je pripravila Petkovo centrifugo in sporoča, da že popravlja popravek popravka.

Smo res prišli tako daleč, da se ob kronični neučinkovitosti nadzornega sistema zdijo edina rešitev linč? Da se pribijamo na sramotilni steber? Delodajalci proti delavcem, delavci proti delodajalcem? Desni proti levim, levi proti desnim? Cepljeni proti necepljenim, necepljeni proti cepljenim? Lastniki stanovanj proti najemnikom, najemniki prosti lastnikom? Revni proti bogatim, bogati proti revnim? Ti, ki bi šli na koncert Anne Netrebko, proti tem, ki bi še Bulgakova prepovedali? Orjaški črni maček Behemot iz Mojstra in Margarete, ki zna hoditi po dveh nogah, rad igra šah in pije vodko, bi se lahko prav prikladno lahko smukal med vsemi temi antagonizmi. Po pravilu na prangerju vedno pristanejo šibkejši. Na primer z identifikacijskimi številkami.

V Petkovi centrifugi, ki jo vrti Jan Grilc, razmišljamo o prikazni novega Černobila, nesvobodnih tujih delavcih in svobodnih odločitvah za menjavo poklica. Pa tudi o pomenu kozarca hladne vode.

Čeprav smo na vrhuncu poletja in bi morale zoreti kisle kumarice, jih je očitno tudi metaforično vzela suša, ugotavlja avtor Petkove centrifuge Gašper Andrinek.

V tem tednu se je marsikaj tako ali drugače vrtelo okoli vode. Najtežje smo pričakovali dež; voda kot po transfuziji zdaj iz Notranjske potuje v presušene obalne vodovode, nad morsko vodo je zasijal nov hrvaški ponos Pelješki most, divje vode pa so nam v svetovni konkurenci prinesle nov zlat in srebrn ponos.

Evropa gori! In se gasi! Požari na Krasu vnovič dokazujejo usposobljenost naših gasilcev in potrjujejo veliko solidarnost, hkrati pa opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, podobno je s pomanjkanjem vode v slovenski Istri. Kaj storiti, da ne bo Koper zaradi podnebnih sprememb čez nekaj desetletij klimatsko gledano mesto Afriki? Nekateri politiki in njih spletni troli za nastalo situacijo obtožujejo kar nevladne organizacije, ob tem se zdijo pobudniki meditacije za dež na Primorskem in dima lačni gurmani iz katastrofalno onesnaženih obalnih mest še najmanj škodljivi. V državnem svetu vlagajo veto in se sklicujejo na Idiota, da zna streljati kozle pa je dokazal tudi s soncem obsijani predsednik vlade Golob.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo. Gasilci imajo to poletje ogromno dela. Samo ta teden jih je več kot 300 gasilo požar v okolici Šibenika, 3500 se jih je borila s požari na Portugalskem, 1000 v Franciji. In kot da ni že dovolj vroče zaradi vročinskih valov in podnebnih sprememb, temperaturo dviguje še politika. Težko je v tem počitniškem času držati tempo državnega zbora, ki je včeraj zasedal kar na dveh izrednih sejah. In med drugim sprejel Zakon od odpravi škodljivih posledic prejšnej oblasti, interventni zakon o zdravstvu in seveda novelo zakona o RTV.  In še opozorilo:   Vse predvsem pa za vse vendarle ni tako slabo: denimo za nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki je tako kot lani tudi letos na rehabilitaciji v Krapinskih Toplicah in namesto v zagrebškem zaporu Remetinac biva v luksuznem apartmaju bolnišnice. Ali pa za nekdanjo vladno ekipo Janeza Janše, ki je po poročanju Mladine po aprilskih volitvah 50 ministrom in drugim visokim funkcionarjem izplačala odškodnine za neporabljen dopust. Za nadomestila so namenili okoli 230.000 evrov. Tako, samo brez panike.

Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.

Suša je. Padajo vročinski rekordi, padajo ljudje. Padajo tudi inflacijski rekordi, letna inflacija je namreč presegla dvomestno številko. Državni zbor z veliko hitrostjo zavrača in sprejema zakone, ljudstvo pa v košarkarskem transu išče senco in vodo za namakanje.Gorazd Rečnik se je ta teden znašel v mlakuži politične kulture, vojn in samooklicanih ne-politično nastavljenih direktorjev ter posledično vklopil centrifugo.

Pravzaprav so ob našem dnevu državnosti v ospredju kadrovska vprašanja in menjave. Nekateri, kot je predsednik Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Kazimir Miksić, odstopajo, ker so člani SDS-a in, kot dodaja Kazimir, nočejo biti v službi vlade, ki jo usmerjajo "levostranski uličarji". Postopek za druge, recimo odpoklic dveh članov nadzornega sveta SDH-ja, sproža vlada, saj Božo Emeršič in Leon Cizelj naj ne bi izpolnjevala pogojev za to mesto. Skeptični smo lahko od daleč, po drugi strani pa imata strokovnost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo mest svojo vlogo: to folklorno spregledajo vsi politični poli, ker naš je pač naš. In o tem lahko kakšno rečemo tudi v naši RTV-hiši. V javnem zavodu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Komentar in pregled tedna je pripravila Nataša Štefe.

V Petkovi centrifugi Tatjane Pirc imajo glavno vlogo mavrični ljudje, javni RTV in zdrava pamet, pridružili sta se tudi blaginja in draginja, za posladek pa upravičenci dobite digitalne bonbone.

V dneh, ko cene pogonskih goriv, plina, hrane in vsega ostalega letijo v nebovlečemo vzporednicez nekimi drugimi časi, časi, ko se je rojeval val 202, katerega pol stoletja praznujemo čez nekaj dni. Po obujanju preteklih oddaj je zanimivo spoznanje, da se kljub časovni distanci, drugem političnem sistemu, nekatere težave ciklično ponavljajo in so boleče podobne težavam danes. Centrifugo je pripravil Miha Švalj.Drug čas, nov cikelV dneh, ko cene pogonskih goriv, plina, hrane in vsega preostalega letijo v nebo, iščemo nekaj vzporednic z nekimi drugimi časi, časi, ko se je rojeval Val 202, katerega pol stoletja praznujemo čez nekaj dni. Po obujanju preteklih oddaj je zanimivo spoznanje, da se kljub časovni distanci, kljub drugemu političnemu sistemu nekatere težave ciklično ponavljajo in so boleče podobne težavam danes.

Ozrimo se na zunanje in notranje čeri, ki se nahajajo na morju, po katerem je začela pluti nova slovenska vlada. Še pred tem pa zaužijmo magdalenico ali dve ter podoživimo nevihto zadnjih dveh let. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.Nova slovenska vlada je zaplula na (ne)znano morje, kjer jo čakajo zunanje in notranje čeriOzrimo se na zunanje in notranje čeri, ki se nahajajo na morju, po katerem je začela pluti nova slovenska vlada. Še pred tem pa zaužijmo magdalenico ali dve ter podoživimo nevihto zadnjih dveh let.

Ker nam je maj dolga stoletja prinašal tisto pravo pomlad, se je ponašal z nazivom najlepšega meseca v letu. Letos, ko nam je maj že prinesel poletne vročine, nam je obenem prinesel tudi prava poletna neurja s točo. Drugačne tekočine pa razsajajo v našem medvladnem obdobju. Odhajajoča vlada že vse od volitev demonstrira svoje videnje vodenja tekočih zadev - še najbolj so podobne povodnji, kot bi se na vso moč trudila, da ne bi kaj ostalo v proračunski malhi. Ob vseh ukrajinskih obrambnih zmagah, o katerih nam ves čas govori Zelenski, je Ukrajine zmeraj manj. Kot je zmeraj manj tudi zaupanja v skorajšnjo konsolidacijo RTV Slovenija kot kredibilnega javnega servisa. Pogajanja in zahteve za zdaj niso prinesle rezultatov. Odgovor odgovornih na stavkovne zahteve so celo oblikovali prosto po vladnem načelu - vrnitev Studia city bi bila tako nedopusten poseg v uredniško politiko. In zdaj, oprostite, se greva centrifugarja lahko samo še prijet za trebuh.Pranje tedenskega perila v mesečni povodnjiKer nam je maj dolga stoletja prinašal tisto pravo pomlad, se je ponašal z nazivom najlepšega meseca v letu. Letos, ko nam je maj že prinesel poletne vročine, nam je obenem prinesel tudi prava poletna neurja s točo. Drugačne tekočine pa razsajajo v našem medvladnem obdobju. Odhajajoča vlada že vse od volitev demonstrira svoje videnje vodenja tekočih zadev – še najbolj so podobne povodnji, kot bi se na vso moč trudila, da ne bi kaj ostalo v proračunski malhi. Ob vseh ukrajinskih obrambnih zmagah, o katerih nam ves čas govori Zelenski, je Ukrajine zmeraj manj. Kot je zmeraj manj tudi zaupanja v skorajšnjo konsolidacijo RTV Slovenija kot kredibilnega javnega servisa. Pogajanja in zahteve za zdaj niso prinesli rezultatov. Odgovor odgovornih na stavkovne zahteve so celo oblikovali prosto po vladnem načelu – vrnitev Studia City bi bila tako nedopusten poseg v uredniško politiko. In zdaj, oprostite, se greva centrifugarja lahko samo še prijet za trebuh.

Slovenska politika se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentom. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi opozicija uporabila najmočnejša parlamentarna orodja, ki jim ima proti vladi, še preden je ta sploh nastala. Zakaj? Očitno zato, ker lahko. No, novo vlado bomo kljub temu čez dobra dva tedna dobili. Tedensko perilo v tokratni centrifugi tokrat pereta novinarka Tanja Starič in tonski mojster Vito Plavčak. Slovenska politika se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentomMinuli teden se je končal z zmago Ukrajine na Evroviziji. Nekaj dni pozneje je dokončno padel Mariupolj. Vojna v Ukrajini se nadaljuje, ruski plin še vedno prihaja v države Evropske unije. Na tuje se je zateklo že več kot šest milijonov ukrajinskih beguncev. Zanimivo sporočilo ima tudi nepričakovano orjaški uspeh srbske predstavnice na Evroviziji. Pesem govori o – kako netipično za to tekmovanje – nevidnih ljudeh brez zdravstvenega zavarovanja. V Sloveniji bi lahko računala na več kot sto tisoč glasov poslušalcev – toliko ljudi je po najnovejših podatkih brez osebnega zdravnika. Slovenska politika pa se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentom. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi opozicija uporabila najmočnejša parlamentarna orodja, ki jih ima proti vladi, še preden je ta sploh nastala. Zakaj? Očitno zato, ker lahko. No, novo vlado bomo kljub temu čez dobra dva tedna dobili. Paradoks je, da je politični napad novi ekipi morda celo koristil – za nekaj časa je namreč v ozadje potisnil prvi val kritik nove koalicijske pogodbe. Tedensko perilo v tokratni centrifugi pereta novinarka Tanja Starič in tonski mojster Vito Plavčak.

Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.Z odstranitvijo kultnega voditelja Marcela Štefančiča morda res po 33 letih pade institucija Studio City … Svobodno, pogumno, avtonomno novinarstvo pač ne. A to je treba podkrepiti z dejanji. Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.

V torek, ko se prvomajski golaži še dobro predelali niso, je vsaj figurativno, pa vsaj en velik del tudi zares, padla naša ljuba RTV. Ko je urednica oddaje Alenka Kotnik nastopila na novinarski konferenci, še ni bilo jasno, da bo Marcel dokončno padel. Dobro uro pozneje ji je odgovorna urednica informativnega programa naše televizije le sporočila usodno novico, ki jo je na Valu 202 razodel tudi sam novinar, publicist, pisatelj, filmski kritik, mislec – in to vse z veliko začetnico. "Studia City ni več, mene ni več! Mene so odstavili." In to, kako cinično in povedno, 3. maja, na svetovni dan svobode medijev. Na dan, ko smo izvedeli, da je Slovenija na indeksu svobode medijev izgubila kar 18 mest in padla na 54-o. V kategorijo problematičnih držav, prehitela nas je tudi Hrvaška, celo Madžarska se je izboljšala.Strah pred profesionalnim, objektivnim novinarstvom, ki nastavlja ogledalo vsem – vsakokratni oblasti in tudi vsem ostalim, ki imajo moč, ne glede na njihovo barvo, z močjo argumentov in ne z argumentom močiV torek, ko se prvomajski golaži še dobro predelali niso, je vsaj figurativno, pa vsaj en velik del tudi zares, padla naša ljuba RTV. Ko je urednica oddaje Alenka Kotnik nastopila na novinarski konferenci, še ni bilo jasno, da bo Marcel dokončno padel. Dobro uro pozneje ji je odgovorna urednica informativnega programa naše televizije le sporočila usodno novico, ki jo je na Valu 202 razodel tudi sam novinar, publicist, pisatelj, filmski kritik, mislec  – in to vse z veliko začetnico. "Studia City ni več, mene ni več! Mene so odstavili." In to, kako cinično in povedno, 3. maja, na svetovni dan svobode medijev. Na dan, ko smo izvedeli, da je Slovenija na indeksu svobode medijev izgubila kar 18 mest in padla na 54-o. V kategorijo problematičnih držav, prehitela nas je tudi Hrvaška, celo Madžarska se je izboljšala.

Pa smo dočakali. Svet je nestrpno pričakoval rezultate volitev v Franciji. No, volitve so bile tudi v Sloveniji … Povolilno vzdušje bo scentrifugiral Gorazd Rečnik.Del volilnega telesa je začel dihati, drugemu je vzelo sapoSvet je nestrpno pričakoval rezultate volitev v Franciji. No, volitve so bile tudi v Sloveniji … Gledamo obraze, ki sproščajo svoje mišice. Ramena, ki postajajo mehkejša. Pljuča, ki začenjajo dihati globlje, kot da bi ljudje dve leti živeli v krču. Delu volilnega telesa pa je vzelo sapo. Volitve so mimo in takoj je začelo zmanjkovati bombončkov, novo vlado pa čaka lično zavita pandorina skrinjica, ki se je že začela odpirati. Povolilno razpoloženje je scentrifugiral Gorazd Rečnik.

Predpredzadnji dan starega štetja je danes. Od ponedeljka ena slovenska realnost računa na nadaljevanje štetja, druga računa na začetek novega. Zadnja petkova centrifuga tekočega mandata, dekadentna približno tako, kot je bil dekadenten zadnji mesec. V dveh vzporednih mehurčkih, vsak s svojim ultimativnim prav, drvimo proti prazniku demokracije, kar naj bi volitve bile.Še malo do začetka predvolilnega molka in do tistega, kar sledi v nedeljoPredpredzadnji dan starega štetja je danes. Od ponedeljka ena slovenska realnost računa na nadaljevanje štetja, druga računa na začetek novega. Zadnja petkova centrifuga tekočega mandata, dekadentna približno tako, kot je bil dekadenten zadnji mesec. V dveh vzporednih mehurčkih, vsak s svojim ultimativnim prav, drvimo proti prazniku demokracije, kar naj bi volitve bile. Pojdite na volitve. Če vam ni všeč RTV, ker je nekoga preveč in drugega premalo, veste, kdo bi urejal kako. Če vam je nova cesta, po kateri se peljete, všeč, potem tudi veste. Če se vam zdi, da cesta ni vse, kar bi od države radi, potem tudi najbrž veste … In ko smo že pri cestah in poteh in volitvah – vedno uporaben kitajski pregovor: "Če ne bomo spremenili smeri, v katero gremo, bomo na koncu res prišli tja." In popolnoma nepomembno bo, ali bo ta pot sveže asfaltirana ali luknjast makadam.

Po koncu zime je čas za energetske bone in za rime. Pa tudi za volitve, ko se sprašujeta mesto in vas, komu naj data glas. A so res vsi kandidati na tej listi isti, isti , isti? Bo svet lepši al' še bolj temačen? Bo človek kmalu bos in lačen? Ne bo, če gremo ... Tatjana Pirc v svojem komentarju o tednu packov in backov odgovori tudi na vprašanje, kam. Vsak glas šteje, včasih pa pomaga tudi kričanjePo koncu zime je čas za energetske bone in za rime. Pa tudi za volitve, ko se sprašujeta mesto in vas, komu naj data glas. A so res vsi kandidati na tej listi isti,  isti , isti? Bo svet lepši al' še bolj temačen? Bo človek kmalu bos in lačen? Ne bo, če gremo ... Tatjana Pirc v svojem komentarju o tednu packov in backov odgovori tudi na vprašanje, kam naj gremo.

Kaj prepričljivi zmagi Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića pomenita za slovenske volitve, kaj so notranjemu ministru Hojsu strici povedali, kdo je cifra-mož beseda in zakaj tam, kjer se sloni tepejo, trava na raste …Medtem ko nas skušajo prilepiti pred zaslone in nam skočiti iz hladilnikov, se pravi prijateljski posli sklepajo na drugačne načine Kaj prepričljivi zmagi Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića pomenita za slovenske volitve, kaj so notranjemu ministru Hojsu strici povedali, kdo je cifra-mož beseda in zakaj tam, kjer se sloni tepejo, trava na raste …

Planica je v nedeljo zaprla svoja vrata in že na poti domov je utvara vseslovenske enotnosti in prijateljstva vedno bolj bledela in se je končala že po prvih minutah v večernih dnevnikih in poročilih. Vrstniki skakalcev, rojeni le nekaj sto kilometrov vzhodnje, se žal ne morejo meriti v dolžini poletov ali številu doseženih golov, ampak merijo na druge vrstnike, rojene še nekaj kilometrov vzhodnje, prek merkov kalašnikov. Dejstvo, da bodo aprila volitve tako na Madžarskem kot pri nas, pa žal še daleč ni edina vzporednica med državama.Vseslovensko prijateljstvo se je končalo že v večernih dnevnikihPlanica je v nedeljo zaprla svoja vrata in že na poti domov je utvara vseslovenske enotnosti in prijateljstva vse bolj bledela in se je končala že po prvih minutah v večernih dnevnikih in poročilih. Vrstniki skakalcev, rojeni le nekaj sto kilometrov vzhodnje, se žal ne morejo meriti v dolžini poletov ali številu doseženih golov, ampak merijo v druge vrstnike, rojene še nekaj kilometrov vzhodnje, prek merkov kalašnikovov. Dejstvo, da bodo aprila volitve tako na Madžarskem kot pri nas, pa žal še daleč ni edina vzporednica med državama.

Ruska agresija na Ukrajino traja že mesec dni in vedno težje jo je razumeti, saj ne niza vojaških uspehov, temveč le opustošenje in smrt med civilnim prebivalstvom, ki množično, čeprav z veliko težavo zapušča svoje domove, saj ruska vojska onemogoča tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev. In če si sposodimo besede Marcela Štefančiča – da je »v času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko« – povejmo, da politična agresija na javno RTV traja že dlje časa. Za seboj pušča demontažo ustanove, razkroj odnosov, negotovost … Kot pove akademik dr. Slavko Splichal, je podrejanje celotnega javnega servisa eni opciji velika grožnja – ne le za javnost, za publiciteto, novinarstvo, ampak za temelje slovenske demokracije. Še bolj pomembno pa je za nas, ustvarjalce RTV vsebin, njegovo naslednje sporočilo: »Neodvisnost javne RTV je mogoče zagotoviti s političnimi, pravnimi in ekonomskimi sredstvi. Avtonomnosti novinarjev pa ne. Ker avtonomnost novinarstva je rezultat osebne integritete ter prizadevanja za ohranitev avtonomije in javne RTV.« Avtor: Aleš KocjanNeodvisnost javne RTV je mogoče zagotoviti s političnimi in pravnimi sredstvi, avtonomnosti novinarjev pa neRuska agresija na Ukrajino traja že mesec dni in vse težje jo je razumeti, saj ne niza vojaških uspehov, temveč le opustošenje in smrt med civilnim prebivalstvom, ki množično, čeprav z veliko težavo zapušča svoje domove, saj ruska vojska onemogoča tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev. In če si izposodimo besede Marcela Štefančiča, da je "v času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko", povejmo, da politična agresija na javno RTV traja že dalj časa. Za seboj pušča demontažo ustanove, razkroj odnosov, negotovost … Kot pove akademik dr. Slavko Splichal, je podrejanje celotnega javnega servisa eni opciji velika grožnja – ne le za javnost, za publiciteto, novinarstvo, ampak za temelje slovenske demokracije. Še bolj pomembno pa je za nas, ustvarjalce RTV-vsebin, njegovo sporočilo: "Neodvisnost javne RTV je mogoče zagotoviti s političnimi, pravnimi in ekonomskimi sredstvi. Avtonomnosti novinarjev pa ne. Ker avtonomnost novinarstva je rezultat osebne integritete ter prizadevanja za ohranitev avtonomije in javne RTV."

Interesi velikih niso nikdar imeli posluha za male in svet je v hipu spoznal, da si znamo zakuhati še hujše stvari od pandemije. Koronavirus je zdaj potisnjen na obrobje, način enoumnega reševanja je ostal. A tako za ljubezen kot za vojno sta potrebna najmanj dva. Na srečo tako od Zelenskega kot od Putina ta teden že prihajajo prvi namigi o možnosti kompromisov. A vendar je Janez Janša s poljskim in češkim kolegom med obiskom Kijeva strumno stopil izključno na ukrajinski breg - čeprav diplomatska veda uči, da mali narodi velikim nikdar popolnoma na zaprejo vrat.Začel se je četrti teden vojne v UkrajiniInteresi velikih niso nikdar imeli posluha za male in svet je v hipu spoznal, da si znamo zakuhati še hujše stvari od pandemije. Koronavirus je zdaj potisnjen na obrobje, način enoumnega reševanja je ostal. A tako za ljubezen kot za vojno sta potrebna najmanj dva. Na srečo tako od Zelenskega kot od Putina ta teden že prihajajo prvi namigi o možnosti kompromisov. A vendar je Janez Janša s poljskim in češkim kolegom med obiskom Kijeva strumno stopil izključno na ukrajinski breg, čeprav diplomatska veda uči, da mali narodi velikim nikdar popolnoma ne zaprejo vrat. Doma so stvari vseeno precej bolj jasne in osvetljene. Predsednik vlade Janša je na slavnostni akademiji SDS optimistično napovedal vsaj še dve gotovi volilni zmagi vnaprej, vmes pa med njegovo vladavino še močan dvig števila prebivalcev v Sloveniji in da se nam bosta v tem primeru kakopak cedila čisti med in mleko. Ob vsem tem pa so naftni trgovci že napovedali, da bomo morali takoj po vrnitvi prostih cen slovenski potrošniki vsaj nekaj časa tudi za italijanske kupce darovati dodatne cente iz svojega žepa …

Rusija je v Ukrajini zanetila nesmiselno, grozljivo in vsak dan bolj krvavo vojno, ki jo je treba na ruskih tleh imenovati posebna vojaška operacija. Ukrajinski pregovor pravi, da se resnice ne da utopiti v vodi in da je še ogenj ne uniči. V zadnji minuti Tatjana Pirc poslušalkam in poslušalcem izroči avtoritarno-avtoritativni šopek za osmi marec.Zastraševanje, propaganda, cenzura, nasilje in aretacije ljudi, ki zahtevajo mir, svobodo in demokracijo, resnice ne morejo zatretiRusija je v Ukrajini zanetila nesmiselno, grozljivo in vsak dan bolj krvavo vojno, ki jo je treba na ruskih tleh imenovati posebna vojaška operacija. Ukrajinski pregovor pravi, da se resnice ne da utopiti v vodi in da je še ogenj ne uniči. V zadnji minuti Tatjana Pirc poslušalkam in poslušalcem izroči avtoritarno-avtoritativni šopek za osmi marec.

»Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj. Ob pomoči prispevkov novinarjev in novinark Radia in televizije Slovenija je komentar tedna pripravila Nataša Štefe. Zgodovinarji, sociologi, filozofi, pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za namiNe glede na to, kako dolgo se pripravlja vojna (in po pravilu se vedno pripravlja dolgo), vselej se na koncu zgodi čez noč. In potem se vse spremeni. "Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja," je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi, pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj.

Kljub ostrim obsodbam z Zahoda, napovedanim sankcijam, odpovedim dogodkov in spoznanju, da smo se v četrtek zbudili v drugačno Evropo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obupano sporoča, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala sama. V svetu, ki naj bi temeljil na solidarnosti in mednarodnem pravu, je vedno bolj jasna diskrepanca med besedami, ki se lepo slišijo, in ravnanji, ki jih vodi zasledovanje vseh mogočih in zelo partikularnih interesov. In ne, kompasa ni izgubil samo Putin, gre za duh časa, za duh, ki se je izvil iz stekleničke, ker so ali pa smo se delali, da ga tam ni več. Pa še kako je, doma in v svetu, o čemer je v tokratni centrifugi razmišljala Maja Ava Žiberna. *Citat ukrajinskega predsednika Volodimirja ZelenskegaNe, kompasa ni izgubil samo PutinKljub ostrim obsodbam z Zahoda, napovedanim sankcijam, odpovedim dogodkov in spoznanju, da smo se v četrtek zbudili v drugačno Evropo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obupano sporoča, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala sama. V svetu, ki naj bi temeljil na solidarnosti in mednarodnem pravu, je vedno bolj jasna diskrepanca med besedami, ki se lepo slišijo, in ravnanji, ki jih vodi zasledovanje vseh mogočih in zelo partikularnih interesov. In ne, kompasa ni izgubil samo Putin, gre za duh časa, za duh, ki se je izvil iz stekleničke, ker so ali pa smo se delali, da ga tam ni več. Pa še kako je, doma in v svetu, o čemer je v tokratni centrifugi razmišljala Maja Ava Žiberna. *Citat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega

Pravljičnih sedem olimpijskih medalj se slavi po Sloveniji, tudi pod budnimi očesi na lepem prijazne policije. Korona ukrepi so bili skoraj že zmehčani, samo še na hrvaško vladno letalo s slovenskim premierom je bilo treba počakati. Stavkajoče delavce v zdravstvu in socialni negi resorni minister Poklukar razume tako, da jih ne razume. Ljubljanski župan Janković je skupaj s piratom Johnnyjem Deppom ponosno blestel sredi Beograda. Mladi delajo samo še za lajke, na vseh ključnih pozicijah v državi pa imamo od tega tedna doktorje!Vrteli se bosta dvakrat na dan do naslednjega petkaGlasovanje za Popevko tedna je tradicionalno telefonsko glasovanje. Predvsem zato veljajo določena pravila v povezavi s spletnim glasovanjem. Pravila najdete tu. Domača: Le Serpentine – Ostani Tuja: The Linda Lindas – Growing Up Ostali predlogi: Kiwi Flash – Mafija 2B – Ko gledam Arlo Parks – Softly PVRIS – My Way

V zadnjih dneh je verjetno jutro nekoliko lažje premagovati tudi tistim, ki jim je načeloma vseeno za rane in zlate ure, ki so se za slovenske športnike na olimpijskih igrah dobesedno uresničile. Že tradicionalno vsaj približno ob zimski olimpijski termin sovpade slovenski kulturni praznik, kar so nekateri ob sončnem vremenu izkoristili za romanje v Prešernov rojstni kraj svet Marka, nekateri, ki so pa s kulturo poklicno povezani pa so razmišljali nekoliko manj, če sploh, prešerno. Valentin ima torej ključ do korenin volilnih list. Čeprav se verjetno marsikdo veseli 24. aprila, nas do tja loči še kar nekaj mučnih tednov. Ne slepimo se. Čeprav si predsednik Pahor želi drugače, bo kampanja, milo rečeno, podla. Nedvomno bo veliko zavajanj in jemanja iz konteksta. Zato bo treba biti previden. Za preverjanje izjav bo v post-resničnem obdobju treba napeti vse sile. Zdaj, ko bi ga spet najbolj potrebovali, da bi vladajočim in vsem nam tako kot vedno neposredno nastavil ogledalo, pa je zares odšel edinstven Marko Brecelj. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.O rani zlati uri, kulturi in nekulturi, začetku predvolilnega plesa in pozabljivosti. Začinjeno s poezijoV zadnjih dneh je verjetno jutro nekoliko lažje premagovati tudi tistim, ki jim je načeloma vseeno za rane in zlate ure, ki so se za slovenske športnike na olimpijskih igrah dobesedno uresničile. Že tradicionalno vsaj približno ob zimski olimpijski termin sovpade slovenski kulturni praznik, kar so nekateri ob sončnem vremenu izkoristili za romanje v Prešernov rojstni kraj svet Marka, nekateri, ki so pa s kulturo poklicno povezani pa so razmišljali nekoliko manj, če sploh, prešerno. Valentin ima torej ključ do korenin volilnih list. Čeprav se verjetno marsikdo veseli 24. aprila, nas do tja loči še kar nekaj mučnih tednov. Ne slepimo se. Čeprav si predsednik Pahor želi drugače, bo kampanja, milo rečeno, podla. Nedvomno bo veliko zavajanj in jemanja iz konteksta. Zato bo treba biti previden. Za preverjanje izjav bo v post-resničnem obdobju treba napeti vse sile. Zdaj, ko bi ga spet najbolj potrebovali, da bi vladajočim in vsem nam tako kot vedno neposredno nastavil ogledalo, pa je zares odšel edinstven Marko Brecelj.

Bonboniera je po SSKJ: "lepa škatla z boljšimi bonboni" in tak paket pomoči je tudi lepa popotnica za aprilske volitve. 710 tisoč prebivalcev predstavlja približno 40% volilnih upravičencev. Centrifugira: Miha Lampreht.Bonboniera je po SSKJ: "lepa škatla z boljšimi bonboni" in tak paket pomoči je tudi lepa popotnica za aprilske volitveBonboniera je po SSKJ: "lepa škatla z boljšimi bonboni" in tak paket pomoči je tudi lepa popotnica za aprilske volitve. 710 tisoč prebivalcev predstavlja približno 40% volilnih upravičencev.

Nepolitičnost montaže solarnih panelov v senci. Konjske izjave kralja. Reinkarnacija padle kraljice in upravljalec šahovnice. In ornitološke metafore. Tadej Košmrlj. Nepolitičnost montaže solarnih panelov v senci. Konjske izjave kralja. Reinkarnacija padle kraljice in upravljalec šahovnice. In ornitološke metafore. V današnji Centrifugi o nepolitičnosti montaže solarnih panelov v senci. Pa seveda o konjskih izjavah kralja, reinkarnaciji padle kraljice ter upravljalcu šahovnice. In seveda še nekaj o ornitoloških metaforah.

Dober mesec pred drugo obletnico razglasitve epidemije covid-19 pri nas in v drugih evropskih državah podiramo rekorde v številu okuženih. Šole, uradi, trgovine, bolnice delujejo, ne vemo pa, kaj bo prihodnji teden, ko napovedujejo vrh epidemije. Medtem je slovenska politika že usmerjena k enemu samemu cilju: aprilskim volitvam.Oblast svojim državljanom ne zaupa preveč in zakaj bi svojim delavcem zaupali delodajalci, čeprav je lenoba tako kot neumnost precej enakomerno razporejena?Dober mesec pred drugo obletnico razglasitve epidemije covid-19 pri nas in v drugih evropskih državah podiramo rekorde v številu okuženih. Šole, uradi, trgovine, bolnice delujejo, ne vemo pa, kaj bo prihodnji teden, ko napovedujejo vrh epidemije. Medtem je slovenska politika že usmerjena k enemu samemu cilju: aprilskim volitvam.

Na okroglo nekako sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami je dogajanje med strankami razgreto, prestopni rok za politične športnike se počasi izteka … Gneča je velika, število sedežev na avtobusih pa omejeno. Politika že dolgo spominja na šport, glavna disciplina pa je povečini, ali si za ali proti Janezu Janši. Kar po eni strani priča o idejni izpraznjenosti »anti janša politike«, po drugi strani pa to generirata prav ustroj in delovanje stranke SDS. Taka slovenska zanka kavlja 22. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe. Pazite, s katerimi guruji se obdajate, in previdno pri objavah na družbenih omrežjih, napake se namreč beležijoNa okroglo nekako sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami je dogajanje med strankami razgreto, prestopni rok za politične športnike se počasi izteka … Gneča je velika, število sedežev na avtobusih pa omejeno. Politika že dolgo spominja na šport, glavna disciplina pa je povečini, ali si za ali proti Janezu Janši. Kar po eni strani priča o idejni izpraznjenosti "anti janša politike", po drugi strani pa to generirata prav ustroj in delovanje stranke SDS. Taka slovenska zanka kavlja 22.

Ker nam življenje, kot smo ga poznali dolga leta, že lep čas polzi med prsti in ga v pandemičnem strahu nekako ne zmoremo več zgrabiti za roge, ni nič čudnega, da smo prehod v leto 2022 pospremili precej neprizadeto, bolj mimogrede … še koledar je pri tem malo pomagal, saj je vse minilo kar prek navadnega konca tedna. Nič se ne premakne, novo leto gor ali dolKer nam življenje, kot smo ga poznali dolga leta, že lep čas polzi med prsti in ga v pandemičnem strahu nekako ne zmoremo več zgrabiti za roge, ni nič čudnega, da smo prehod v leto 2022 pospremili precej neprizadeto, bolj mimogrede … še koledar je pri tem malo pomagal, saj je vse minilo kar prek navadnega konca tedna.

Zadnji teden v letu je zvenel kot slaba reklama za volilno leto, ki ga povezujejo s pridevnikom super. Če je bil sploh kakšen skupni imenovalec treh bolj ali manj prijaznih televizijskih pogovorov, je to bila lastnost vseh sodelujočih, da ta pridevnik pripisujejo predvsem samim sebi. Lastnost vseh sodelujočih je bila, da pridevnik super pripisujejo samim sebiZadnji teden v letu je izzvenel kot slaba reklama za volilno leto, ki ga povezujejo s pridevnikom super. Če je bil sploh kakšen skupni imenovalec treh bolj ali manj prijaznih televizijskih pogovorov, je to bila lastnost vseh sodelujočih, da ta pridevnik pripisujejo predvsem sami sebi. A pridevnik tedna le ni bil "super", ampak "obvezno".

V Centrifugi obelodanimo nekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, pregledamo program prihajajočega predvolilnega festivala z uveljavljenimi starimi in nekaterimi novimi alternativnimi skupinami ter med vznesenim poletom v vesolje razmišljamo o pravih božičnih zvezdah.  Avtor: Jan GrilcNekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, predvolilni festival in vznesen polet v vesoljeV Centrifugi obelodanimo nekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, pregledamo program prihajajočega predvolilnega festivala z uveljavljenimi starimi in nekaterimi novimi alternativnimi skupinami ter med vznesenim poletom v vesolje razmišljamo o pravih božičnih zvezdah. 

Vrh Evropske unije je pozval k usklajenemu boju proti novi različici korona virusa omicron, ki se širi zelo hitro. Evropski parlament, oziroma njegove levo sredinske in leve stranke, je sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri od vlade terja med drugim tudi, da zagotovi neodvisno delovanje javne RTV. Za svobodo misli pa je nagrado Andreja Saharova izročil zaprtemu ruskemu aktivistu Alekseju Navalnemu. Tedenski komentar je prispeval: Tomaž Gerden.Evropski parlament sprejel resolucijo o Sloveniji. Komentira Tomaž GerdenVrh Evropske unije je pozval k usklajenemu boju proti novi različici korona virusa omicron, ki se širi zelo hitro. Evropski parlament, oziroma njegove levo sredinske in leve stranke, je sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri od vlade terja med drugim tudi, da zagotovi neodvisno delovanje javne RTV. Za svobodo misli pa je nagrado Andreja Saharova izročil zaprtemu ruskemu aktivistu Alekseju Navalnemu.

Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!Medtem ko v državi kadrujeta znani odvetnik dvomljivega slovesa in menda tudi doktor davčnih utaj, so na udaru oblasti preganjalci kriminala – tožilciMedtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!  

Resnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. A ker nam vsaj za zdaj nekulturna in amoralna institucionalna politika še ne kroji prostega časa, ob nastopu veselega decembra vseeno skušajmo najti nekaj tistega, kar nas v življenju navdihuje. Avtor: Gašper AndrinekResnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v SlovenijiResnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. A ker nam vsaj za zdaj nekulturna in amoralna institucionalna politika še ne kroji prostega časa, ob nastopu veselega decembra vseeno skušajmo najti nekaj tistega, kar nas v življenju navdihuje.

"Ni novica, če pes ugrizne človeka, novica je, če človek ugrizne psa. Ni novica, če čoln pluje po morju, novica je, ko se čoln vozi po cesti," tako Petkovo centrifugo začenja avtorica Tatjana Pirc, ki oddajo zaključuje z besedami: "Naj obstane in se razvija dobra javna radiotelevizija. In naj živi javnost, ki je njena zaveznica!" Med uvodom in zaključkom pa je zelo dramatično.Prevoz stoletja in izjava tisočletja"Ni novica, če pes ugrizne človeka, novica je, če človek ugrizne psa. Ni novica, če čoln pluje po morju, novica je, ko se čoln vozi po cesti," tako Petkovo centrifugo začenja avtorica Tatjana Pirc, ki oddajo zaključuje z besedami: "Naj obstane in se razvija dobra javna radiotelevizija. In naj živi javnost, ki je njena zaveznica!" Med uvodom in zaključkom pa je zelo dramatično.

Za nami je en žalosten teden, še en žalosten teden - poln katastrofičnih novic, obupovanj, pozivov, prepričevanj prepričanih, teden moralno-etične inventure. Pa še kakšen voluhar se najde zraven. Ampak vprašanje, če se nas je vse skupaj dotaknilo na pravi način, ugotavlja Aleš Smrekar, ki ožema dogodke v tokratni Petkovi Centrifugi.Kot solidarna družba smo pogrnili na vsej črtiŽalosten sem – žalosten in jezen. Razočaran. Teden je prinesel ultimativno boleče spoznanje – kot solidarna družba smo pogrnili na vsej črti. Zdravstveni sistem je pred zlomom -  preostali, nenujni, necovidni programi so zaustavljeni. So v lockdownu. In tam so tudi številni zdravstveni delavci, ki ne zmorejo več. Eni pa se še vedno ukvarjajo z udbomafijo, osamosvojitvenimi zamerami, voluharji, kadrovanjem…. Namen tokratne Centrifuge je bil nastaviti tedensko zrcalo vsem nam, ki se slepimo, da so za nastali položaj krivi drugi. In opozoriti, da nam nihče ne bo pomagal, če si ne bomo solidarno pomagali sami.

"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.Dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.

Z uničevanjem planeta si »kopljemo svoj lasten grob« je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.Tako je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov GuterresZ uničevanjem planeta si "kopljemo svoj lasten grob" je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres.  Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.

Neznosno postaja življenje pod oblastjo, ki se ni sposobna distancirati od lastnih simptomov in napak ter jih reflektirati. Ali se vsaj – sem pa tja – zadržati v svoji napadalnosti. Neznosno pa predvsem utrujajoče. Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacije … gre za način vladanja, jaz imam prav, ker sem jaz. Ni samo pri nas, a človek bi kar stekel stran … Teden komentira Nataša Štefe.Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacijeNeznosno postaja življenje pod oblastjo, ki se ni sposobna distancirati od lastnih simptomov in napak ter jih reflektirati. Ali se vsaj – sem pa tja – zadržati v svoji napadalnosti. Neznosno pa predvsem utrujajoče. Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacije … gre za način vladanja, jaz imam prav, ker sem jaz. Ni samo pri nas, a človek bi kar stekel stran …

Tako kot blato je živa materija tudi korupcija, ki spreminja agregatna stanja za vsako ceno ter zastruplja družbo, kot blato zastruplja podtalnico. Solidarnosti moramo vrniti vso težo besede, ki si jo zasluži, saj je zaradi nezaslišane politizacije povsem razvrednotena. Solidarnost moramo nujno začeti živeti, tako individualno predvsem pa institucionalno. In jo prenehati vlačiti po ustih, z njo žugati in opletati po volilnih programih.Tako kot blato je živa materija tudi korupcija, ki spreminja agregatna stanja za vsako ceno ter zastruplja družbo, kot blato zastruplja podtalnico.Od lepljenke, davkov, komunalnega blata in korupcije, do naših in vaših, vsegliharjev in aktivistov. Z zaključkom v solidarnosti. Solidarnosti moramo vrniti vso težo besede, ki si jo zasluži, saj je zaradi nezaslišane politizacije povsem razvrednotena. Solidarnost moramo nujno začeti živeti, tako individualno predvsem pa institucionalno. In jo prenehati vlačiti po ustih, z njo žugati in opletati po volilnih programih. Solidarnost pomeni neizogibanje plačevanja davkov, solidarnost pomeni večno nezadovoljstvo s stopnjo tveganja revščine, če je večja kot 0, solidarnost pomeni sposobnost dialoga in ne dveh monologov, vpijočih drug na drugega, kakor pravi Jernej Šček. Solidarnost pomeni človeška veriga pameti, ki so jo za selitev knjig sklenili v Mariboru, kar je bilo dejansko najlepše darilo ob prazniku mesta. In solidarnost je neusmiljen boj za vsako ceno proti podnebnim spremembam.

V Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje. Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.V Sloveniji je tudi prostor relativenV Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje? Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.

Policisti so v torek tako brezmejno zagnano in nediskriminatorno izstreljevali solzivec vsepovprek po ljudjeh v ljubljanskem središču, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnika. Medtem pa na vrhu EU na Brdu pri Kranju politiki niso dosegli nič oprijemljivega. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik. Policisti so v torek tako brezmejno zagnano in nediskriminatorno izstreljevali solzivec vsepovprek po ljudjeh v ljubljanskem središču, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnikaVrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage. Švedska akademija znanosti pa je sporočila, da sta letošnja Nobelova nagrajenca za mir borca za svobodo izražanja na Filipinih in v Rusiji Maria Ressa in Dmitrij Muratov. Izbrana sta kot predstavnika vseh novinarjev, ki se v težkih razmerah borijo za ne odvisno novinarstvo. Po svetu se demokracija in svoboda tiska spopadata z vse večjimi pritiski. Žal tudi v Sloveniji. Tudi o medijih in maskah v zaprtih prostorih, predvsem pa o solzivcu, ki so ga policisti v torek tako brezmejno zagnano izstreljevali vsepovprek po ljudeh, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnika, v tokratni Centrifugi. Ljudje so jokali, iz vseh strani pa je vel ponos na represijo.

Kaj je glavni razlog za to, da svet, kot smo ga poznali, razpada na koščke? Prazni "bla bla" politikov, kot pravi nepopustljiva deklica Greta? Negotovost zaradi hitrih sprememb, ki jih ne razumemo? Krivice, dvoličnost in zlorabe elit? Pandemska utrujenost ali povedano preprosto: glasno in žal vse pogosteje tudi nasilno sporočilo, da "ne zmoremo več, hočemo svoja življenja nazaj!"?V kaosu minulih dni se je videlo predvsem to, da so ljudje jezni. Zelo jezni. Kaj je glavni razlog za to, da svet, kot smo ga poznali, razpada na koščke? Prazni "bla bla" politikov, kot pravi nepopustljiva deklica Greta? Negotovost zaradi hitrih sprememb, ki jih ne razumemo? Krivice, dvoličnost in zlorabe elit? Pandemska utrujenost ali povedano preprosto: glasno in žal vse pogosteje tudi nasilno sporočilo, da "ne zmoremo več, hočemo svoja življenja nazaj!"?

Petek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo-sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali. O tem, ali nas odgovorni čuvajo ali ščuvajoPetek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali.

Kaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane Pirc. Vsi izpolnjujete pogoje! Avtorica se bo oglasila iz brezna, ki mu ni videti dna.Kaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane PircKaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane Pirc. Vsi izpolnjujete pogoje! Avtorica se bo oglasila iz brezna, ki mu ni videti dna.

Imamo pravosodnega ministra, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Imamo predsednika, ki pomaga pri iskanju alternativnih rešitev za financiranje STA, potem ko vrhovno sodišče pove, da to vladi nalaga zakon. Imamo politike, ki lahko žalijo državljane, državljani pa njih ne smemo z zmerjanjem soočiti s posledicami njihovih ravnanj. Imamo ravnatelja, ki ne verjame v virus, verjame pa v protikoronske dodatke zaradi dela v rizičnih razmerah, ki jih povzroča "domnevni" virus covid-19. In imamo goreče zanikovalce koronavirusa pod taktirko majorja Trohe, ki jim je oblast kar štiri mesece dovolila spodkopavati prizadevanja vlade v boju z virusom pred glavnim vhodom v RTV Slovenija, ker policija ni ocenila, da z bivakiranjem na intervencijski poti v stavbo naše televizije predstavljajo tudi varnostno tveganje. Dobrodošli v krasnem norem svetu!V našem narobe svetu dobiva domovinsko pravico vse več lažnih prerokov – poleg zanikovalcev virusa tudi zanikovalci pravne državeImamo pravosodnega ministra, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Imamo predsednika, ki pomaga pri iskanju alternativnih rešitev za financiranje STA, potem ko vrhovno sodišče pove, da to vladi nalaga zakon. Imamo politike, ki lahko žalijo državljane, državljani pa njih ne smemo z zmerjanjem soočiti s posledicami njihovih ravnanj. Imamo ravnatelja, ki ne verjame v virus, verjame pa v protikoronske dodatke zaradi dela v rizičnih razmerah, ki jih povzroča "domnevni" virus covid-19. In imamo goreče zanikovalce koronavirusa pod taktirko majorja Trohe, ki jim je oblast kar štiri mesece dovolila spodkopavati prizadevanja vlade v boju z virusom pred glavnim vhodom v RTV Slovenija, ker policija ni ocenila, da z bivakiranjem na intervencijski poti v stavbo naše televizije predstavljajo tudi varnostno tveganje. Dobrodošli v krasnem norem svetu!

Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti. Ljudje vse manj verjamejo tradicionalnim avtoritetam in se vse bolj indentificirajo z influencerjiDočakali smo prvi september – res upam, da bo tokrat ostalo pri le enem prvem septembru. Res upam, ker si nekateri hote ali nehote prizadevajo, da učenci in dijaki šolskega leta ne bi dočakali v šolskih klopeh, z vrstniki. Tudi najnovejše študije – recimo tista z britanske Univerze Cambridge, pri kateri so potek bolezni opazovali na več kot 40.000 okuženih z različico delta med marcem in majem ter dokazali, da je verjetnost bolnišnične oskrbe 2 krat večja kot pri alfi – anticepilcev ne prepričajo. Zanje so bolj verodostojni zapisi na družabnih omrežjih. Ohrabrujoči, kljub popoldanskim facebook znanstvenikom, so vsaj skupni pozivi Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa po odprtih vzgojnovarstvenih ustanovah, ne glede na pandemijo. Tudi naša strokovna skupina v predlogu novega semaforja ukrepov, ukrojenem po merilu zasedenosti bolniških postelj, zapiranja šol ne predvideva. Ampak, kot zapiše dr. Alojz Ihan, virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz.

Slovenija je od danes torej spet obarvana v rdeče po evropskem semaforju. To nas najbrž ne bi smelo presenetiti, saj se je vse odvijalo po praktično enakem scenariju kot lansko poletje. Priprave pred začetkom šolskega leta so spet potekale kot prvovrstna zmeda, prava tragikomedija spektakularnih obratov za 180 stopinj, v kateri so ravnatelji šol pristali med kladivom in nakovalom. Podobno kot afganistanski prebežniki, ki so jim poti na varno vse bolj zaprte. Centrifugo vrti Jan Grilc. V primerjavi z lansko jesenjo smo letos kot družba še v slabšem in bolj degradiranem stanjuSlovenija je od danes torej spet obarvana v rdeče po evropskem semaforju. To nas najbrž ne bi smelo presenetiti, saj se je vse odvijalo po praktično enakem scenariju kot lansko poletje. Priprave pred začetkom šolskega leta so spet potekale kot prvovrstna zmeda, prava tragikomedija spektakularnih obratov za 180 stopinj, v kateri so ravnatelji šol pristali med kladivom in nakovalom. Podobno kot afganistanski prebežniki, ki so jim poti na varno vse bolj zaprte.

Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan, kjer so se talibani dobesedno sprehodili v Kabul, brez izstreljenega naboja. In se je sistem, ki so ga zavezniki gradili dve desetletji, v nekaj tednih ali celo dnevih sesul kot hišica iz kart.Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v AfganistanŽe ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan, kjer so se talibani dobesedno sprehodili v Kabul, brez izstreljenega naboja. In se je sistem, ki so ga zavezniki gradili dve desetletji, v nekaj tednih ali celo dnevih sesul kot hišica iz kart.

Pred 30-imi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi, poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66-ih držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe. *človek Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu.Pred tridesetimi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66 držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*. *človek

Glavni dogodek na sveta so že nekaj dni olimpijske igre v Tokiu. Spremljanje iger je za marsikoga oddih od vsakdanjega življenja, še posebej, če so športnice in športniki iz njegove države uspešni. Slovenijo je te dni zajela košarkarska vročica in veselje nad uspehi drugih naših športnikov. A svet se, kljub športnim igram, vrti naprej. Pojavljajo se bojazni o hitro prihajajočem novem valu covida-19, sredozemske države pustošijo požari, v Afganistanu talibani ponovno osvajajo državo … ... in pred novim valom covida-19Glavni dogodek na sveta so že nekaj dni olimpijske igre v Tokiu. Spremljanje iger je za marsikoga oddih od vsakdanjega življenja, še posebej, če so športnice in športniki iz njegove države uspešni. Slovenijo je te dni zajela košarkarska vročica in veselje nad uspehi drugih naših športnikov. A svet se, kljub športnim igram, vrti naprej. Pojavljajo se bojazni o hitro prihajajočem novem valu covida-19, sredozemske države pustošijo požari, v Afganistanu talibani ponovno osvajajo državo …

V tokratnem centrifugiranju smo se po najboljših močeh skušali predajati športnim uspehom in miselnosti zmagovalcev. Dejstvo namreč je, da vsakodnevne sprožilce slabe volje te dni zavoljo športnih uspehov precej lažje prenašamo. In da je miselnost voditeljev nalezljiva v dobrem in slabem. Česa smo se naučili v tokratnem tednu od naših športnikov in kako nam njihova miselnost lahko pomaga ubežati iz časovnega stroja, za katerega se zdi, da se je pokvaril?V tokratnem centrifugiranju smo se po najboljših močeh skušali predajati športnim uspehom in miselnosti zmagovalcev. Dejstvo namreč je, da vsakodnevne sprožilce slabe volje te dni zavoljo športnih uspehov precej lažje prenašamo. In da je miselnost voditeljev nalezljiva v dobrem in slabem. "Kot pravijo, smo majhni, ampak se zdi, da smo rojeni za velike stvari." - kanuist Benjamin Savšek

Olimpijske igre so se začele, a ne nalagajmo športnikom nepotrebnega pritiska, naj dajo vse od sebe. Takisto moramo storiti tudi mi, da bi se uprli razmahu nevednosti, ki nam preti na vsakem digitalnem koraku. Resničnost je že nekaj časa pod velikim pritiskom. Preobsegajoča informiranost posamezniku na vsakem koraku, z vsakega ekrana, predstavlja vedno večji zalogaj, da se prebije med balastom laži in zavajanj do resnice in informacij z dodano vrednostjo, ki človeku obogatijo življenje in ga ne potiskajo na rob prepada nevednosti. Glasba: Borja Močnik Zvok: Blaž Kumše Besedilo: Gašper Andrinek Olimpijske igre so se začele, a ne nalagajmo športnikom nepotrebnega pritiska, saj bodo dali vse od sebe. Takisto moramo storiti tudi mi, da bi se uprli razmahu nevednosti, ki nam preti na vsakem digitalnem koraku“Gasilske enote bi bilo treba posodobiti, da bi gasile tudi požare na družabnih omrežjih. Naj novo ministrstvo za digitalno preobrazbo uvede digitalne gasilske enote.“ - Marko Brecelj v posthumnem intervjuju za Val 202 Resničnost je že nekaj časa pod velikim pritiskom. Preobsegajoča informiranost posamezniku na vsakem koraku, z vsakega ekrana, predstavlja vedno večji zalogaj, da se prebije med balastom laži in zavajanj do resnice in informacij z dodano vrednostjo, ki človeku obogatijo življenje in ga ne potiskajo na rob prepada nevednosti.

Živimo v vznemirljivih časih**, ko je večina proti za in za proti. Roberto Mancini, selektor italijanske nogometne reprezentance, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, pravi, da zmaga tisti, ki ima vroče srce in hladno glavo. Tatjana Pirc pa v Petkovi centrifugi ugotavlja, da to velja za igrišča in volišča. * odlomek iz pesmi Voda radosti, glasba in besedilo Robert Petan: ''... zdej pa povejte, če smo vam kdaj lagal! A smo vas kdaj že žejne čez vodo peljal? A smo vam kdaj že slane vode pit dal?'' ** Živimo v vznemirljivih časih je naslov razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki je na ogled v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odprl jo je minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal: ''Razstava je postavljena tako, kot sem želel.''Živimo v vznemirljivih časih, ko je večina proti za in za protiŽivimo v vznemirljivih časih**, ko je večina proti za in za proti. Roberto Mancini, selektor italijanske nogometne reprezentance, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, pravi, da zmaga tisti, ki ima vroče srce in hladno glavo. Tatjana Pirc pa v Petkovi centrifugi ugotavlja, da to velja za igrišča in volišča. * odlomek iz pesmi Voda radosti, glasba in besedilo Robert Petan: ''... zdej pa povejte, če smo vam kdaj lagal! A smo vas kdaj že žejne čez vodo peljal? A smo vam kdaj že slane vode pit dal?'' ** Živimo v vznemirljivih časih je naslov razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki je na ogled v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odprl jo je minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal: ''Razstava je postavljena tako, kot sem želel.''

Zdi se, da oblast dela vse, da bi še poglobila prepad med sabo in ljudstvom ter med posameznimi skupinami v družbi.Zdi se, da oblast dela vse, da bi še poglobila prepad med sabo in ljudstvom ter med posameznimi skupinami v družbiV absurdnih časih se pojavljajo absurdne ideje. Nekatere so skrajno absurdne. Vzrokov je več. A skrajno se zdi tudi sprejemanje predpisov po hitrem postopku brez javne razprave, kot se je to zgodilo tudi pri noveli zakona o nalezljivih boleznih.

S pravljico o čudežnem nastanku naše Slovenije se je ob 30 obletnici za elitnimi ograjami ta centrifugalni teden tudi začel, končal pa s počastitvijo drugega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, ki se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga. A povodnemu Janezu Uršike zale tudi prek dneva niti s prijazno nabritostjo ni uspelo omehčati. Je znala obljubiti, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, kot je to pač nekoč opisal France. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Damjan Zorc.Počastitev drugega  predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda ClugaTole je bil naravnost  pravljičen teden, s kateregakoli konca ga že primemo. Žehta se je začela in končala romantičnem slogu, bila je polna samih junakov in junakinj, za nas državljanske povprečneže in slehernice ni bilo na voljo dosti več od  alternativnih proslav. S pravljico o čudežnem nastanku naše Slovenije se je ob 30 obletnici za elitnimi ograjami ta centrifugalni teden tudi začel, končal pa s počastitvijo drugega  predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, ki se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga. A povodnemu Janezu Uršike zale tudi prek dneva niti s prijazno nabritostjo ni uspelo omehčati. Je znala obljubiti, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, kot je to pač nekoč opisal France.  

Politika je leta 1991 dobila ukaz slovenskih volivcev. Ta ukaz se je preudarno in smiselno prevedel v temeljno listino pozneje tudi v Ustavo Republike Slovenije. In spoštovanje Ustave ter tudi temeljnih državnih institucij države je tisto, kar bi morali slaviti ob obletnici Slovenije … Na čelu tudi z ustavnimi členi, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država, z bistvenim načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ter, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.Janšev boj za resnico, delegirani tožilci, odlikovana STA in cela mavrica izbir, vse do ključnega presledkaPolitika je leta 1991 dobila ukaz slovenskih volivcev. Ta ukaz se je preudarno in smiselno prevedel v temeljno listino, pozneje tudi v Ustavo Republike Slovenije. In spoštovanje Ustave ter tudi temeljnih državnih institucij države je tisto, kar bi morali slaviti ob obletnici Slovenije … Na čelu tudi z ustavnimi členi, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država, z bistvenim načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ter da ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

O molčečem pravosodnem ministru, naslednjem slovenskem kralju družabnih omrežjih, malih sivih celicah osamosvojitve in o tem, zakaj je Butnskala morda aktualna kot še nikoli. O poletju na slamnati strani Alp.Kdor se ne zaletava z glavo v zid, kot da ne obstaja, še manj pa kaj dosežeO molčečem pravosodnem ministru, naslednjem slovenskem kralju družabnih omrežjih, malih sivih celicah osamosvojitve in o tem, zakaj je Butnskala morda aktualna kot še nikoli. O poletju na slamnati strani Alp.

V naslednjih minutah nas čakajo lov na čarovnice, kljukasti križi in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in širše. Ta teden presenetljivo to ni predsednik države. Kdo ga je z naskokom izrinil s prestola, izveste v Centrifugi. Teden komentira: Gorazd Rečnik.Lov na čarovnice in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in tujini. Ta teden to ni predsednik. Kdo ga je tokrat z naskokom izrinil s prestola?Lov na čarovnice, kljukasti križi in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in tujini. Ta teden to ni predsednik. Kdo ga je tokrat z naskokom izrinil s prestola, izveste v Centrifugi.

V času, ko se vse bolj privajamo na neslavno podobo naše domovine, v kateri trda roka oblasti uničuje družbeno-razvojne in zgodovinske dosežke na področju svobode izražanja, svobode medijev in vladavine prava, bi lahko uporabili Janševo prispodobo o žabi iz njegovega eseja Vojna z mediji. Če žabo vržeš v vrelo vodo, bo skočila ven, če jo vržeš v mlačno in počasi segrevaš, pa bo v kotlu ostala do bridkega konca. Ali se bomo privadili na ta krasni novi svet v zameno za prgišče bombončkov v obliki bonov in ostalih drobcenih vladnih daril? Centrifugo vrti Aleš Kocjan. Ali se bomo kmalu privadili na krasni novi svet, v katerem izgubljajo domovinsko pravico civilizacijski dosežki sodobne družbe, kot so svobodni mediji?V času, ko se vse bolj privajamo na neslavno podobo naše domovine, v kateri trda roka oblasti uničuje družbeno-razvojne in zgodovinske dosežke na področju svobode izražanja, svobode medijev in vladavine prava, bi lahko uporabili Janševo prispodobo o žabi iz njegovega eseja Vojna z mediji. Če žabo vržeš v vrelo vodo, bo skočila ven, če jo vržeš v mlačno in počasi segrevaš, pa bo v kotlu ostala do bridkega konca. Ali se bomo privadili na ta krasni novi svet v zameno za prgišče bombončkov v obliki bonov in ostalih drobcenih vladnih daril?

Ne čujem dobro, Ničesar ne slišim*. Skrajni čas je, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj se je minuli teden spet, v ključnih trenutkih, premierju Janši zgodil komunikacijski šum. Teden je bil sicer v znamenju preštevanja in politične matematike v parlamentu. A bolj kot čista aritmetika je bila v ospredju kombinatorika, kajti pred vsakim glasovanjem se zdi, da kot da poslanci le mečejo kocke in zadržujejo dih, preden se obrnejo, kot se. Skrajni čas, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitevNe čujem dobro, Ničesar ne slišim*. Skrajni čas je, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj se je minuli teden spet, v ključnih trenutkih, premierju Janši zgodil komunikacijski šum. Teden je bil sicer v znamenju preštevanja in politične matematike v parlamentu. A bolj kot čista aritmetika je bila v ospredju kombinatorika, kajti pred vsakim glasovanjem se zdi, da kot da poslanci le mečejo kocke in zadržujejo dih, preden se obrnejo, kot se.

Po STA so zdaj tudi nekatere radijske postaje in drugi mediji ostali brez dela sredstev, ker niso politično uravnoteženi. Srečanje voditeljev v okviru Procesa Brdo - Brioni je opozorilo na specifično logiko in odprta vprašanja hribovitega Balkana, minister za kulturo pa je odpovedal že napovedano razstavo slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu z naslovom Živimo v vznemirljivih časih, ker njemu pač noben uradnik ne bo postavljal pogojev. Politični in drugi dogodki so obetali spremembe, ki pa se niso zgodile. Kar pa ne pomeni, da se ne bodoPo STA so zdaj tudi nekatere radijske postaje in drugi mediji ostali brez dela sredstev, ker niso politično uravnoteženi. Srečanje voditeljev v okviru Procesa Brdo - Brioni je opozorilo na specifično logiko in odprta vprašanja hribovitega Balkana, minister za kulturo pa je odpovedal že napovedano razstavo slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu z naslovom Živimo v vznemirljivih časih, ker njemu pač noben uradnik ne bo postavljal pogojev. 

A res ne gre brez nespodobnih besed in "neljubih pripetljajev"? Teden ožema Tatjana Pirc.A res ne gre brez nespodobnih besed in "neljubih pripetljajev"? Teden ožema Tatjana Pirc.