Iztekajo se zimske počitnice za približno 153.000 učencev in dijakov iz osrednje in zahodne Slovenije. In čeprav so prve asociacije ob tem za marsikoga smučanje, toplice, zimovanja in druge počitniške dejavnosti, je lahko – kot pravita Anže in Jakob iz Čadrga - čisto zabavno tudi doma na kmetiji. Njuno družino smo obiskali na ekološki kmetiji Pri Kumru v vasici visoko nad sotesko Tolminke.

Kaj dogaja? Aktualne družbenopolitične afere kar kličejo po obdelavi v televizijski satirični oddaji. Ob začetku nove sezone, ki prinaša vrhunsko politično satiro, presenetljive glasbene priredbe, odlične imitacije in zanimive gostje, se pogovarjamo z enim od ustvarjalcev oddaje Robertom Petanom.

V večernih urah smo na festivalu Ment. Gre za enega vodilnih predstavitvenih festivalov in konferenc v naši regiji, ki že 10. zapored v Ljubljano prinaša svežo glasbo in najpomembnejše akterje v glasbeni industriji. Dogajanje se je začelo že sinoči, na deseti rojstnodnevni zabavi, na kateri so glavno vlogo odigrali domači MRFY. V ljubljanskem Kinu Šiška je tudi Val 202.

Dosegli smo vrh, gripa in druge akutne okužbe dihal začenjajo pojenjati, ob tem pa je dobro tudi to, da je pred nami še teden in pol počitnic, ko je stikov med nami manj. To bi lahko še dodatno zavrlo širjenje okužb, pravi virologinja Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Kaj je to moškost, kakšen je idealnotipski moški in kaj je nasilje na podlagi spola? To so vprašanja, ki jih je skupina mladih raziskovalcev na področju študij moškosti zastavljala svojim sovrstnikom iz srednjih šol po celotni Sloveniji. Gre za projekt Carmia, ki je v okviru Mirovnega Inštituta ozaveščal mlade o nasilni moškosti kot preventivnem pristopu k preprečevanju nasilja na podlagi spola. Z izvajalci projekta smo se pogovarjali o tem, kaj nam o dojemanju še vedno precej "tradicionalne" moškosti povedo odzivi srednješolcev. Zapiski: Dokumentarni film Onkraj moških in moškosti (2011)

Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presenetila informacija, da bodo morali nazaj v Ukrajino. Sogovornica: Cvetka Kernel, koordinatorica projekta

Ob 460. obletnici rojstva italijanskega astronoma Galilea Galileija razmišljamo o njegovem pomenu v zgodovini. Kot razlaga astrofizik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter, je bil Galilei prvi človek, ki je uporabil teleskop za pogled v nebo in iskal resnico z eksperimentom. Kot še poudarja, je bil človek moderne dobe in tudi precej podjeten znanstvenik. Naredil je ogromno eksperimentov, ki so postali že skoraj kultni. Kljub temu pa je po vseh teh stoletjih še vedno zanimivo, da ga Cerkev še vedno ni povsem priznala oziroma popravila krivice, ki mu jo je storila. "Še vedno nima spomenika," ob tem ugotavlja dr. Zwitter.

Kdaj ste vi neko stvar storili prvič? In kako se tega prvič spominjate? Prvi poljub, prvi seks, prva zaljubljenost, prva resna zveza so pomembni mejniki v življenju mladostnikov, ki včasih neopaženo zdrsnejo mimo in se jih čez čas morda niti ne spomnimo več. Novinarki Neža Prah Seničar in Urška Henigman se potrudita, da se mladi svojih prvič spominjajo in o njih tudi govorijo, ter s tem morda še koga pomirijo ̶ da je vse to, kar doživljajo, normalno.Projekt Prvič je televizijsko in radijsko sodelovanje. Slišite ga lahko na Radiu Prvi v okviru podkasta Prvič in gledate na TV Slovenija vsak ponedeljek ob 20.30.  Zapiski: Prvi del podkasta Prvič: Šok; Mladi za Prvič; Skit.

Slab odstotek otrok, ki se rodijo pri nas, oziroma približno 12 na mesec, na svet s seboj prinese tudi srčno napako. Številne je mogoče pozdraviti, a je zdravljenje praviloma dolgotrajno, starši pa se ob tem pogosto počutijo nemočni, prestrašeni in nerazumljeni v svojih stiskah. Tudi zato društvo "S srcem za srčke" staršem že nekaj let nudi informiranje, pomoč in podporo, posebno akcijo risanja srčkov po vrtcih in šolah pa o teh prirojenih težavah skušajo ozaveščati že najmlajše. Maša Pavokovič in Predsednica društva Maja Mesič Štrubelj sta namreč tudi sami izkusili stiske takega starševstva in vesta, kaj staršem takrat najbolj pomagalo.

Bloudkova priznanja so najvišja državna priznanja v športu. Slovenski šport je v skoraj neverjetnem rezultatskem razcvetu, seveda pa niso samo vrhunski tekmovalni športni dosežki tisti, ki jim je treba namenjati državne časti. Tu so še številni posamezniki in posameznice, ki delujejo v ozadju, pogostokrat povsem entuziastično in prostovoljno. Z lanskimi dopolnitvami zakona o Bloudkovih priznanjih so najvišjih časti deležni vsi dobitniki olimpijskih in paralimpijskih medalj, medalj z olimpijad gluhih in naglušnih športnikov ter šahovskih olimpijad. Takšnih, ki niso bili nagrajeni v preteklosti je še 37, nagrade jim bodo podelili še letos, na letošnji 59. podelitvi pa so bili bolj v ospredju nagrajenci za življenjska dela.

Izšla je prva knjiga nove zbirke Založbe ZRC z naslovom "Osemdeseta: Pojmovnik nekega kulturnega polja". To je knjiga Civilna družba Tomaža Mastnaka.V knjigi je zbranemu gradivu iz osemdesetih let, s katerim je prikazal in dokumentiral takratne razprave, dodal kritično refleksijo. Z zgodovinsko distanco ugotavlja, kaj smo takrat spregledali in kdaj se nismo zavedali drugih sil, ki so takrat še delovale pri nas in usmerjale našo zgodovino. Izid knjige je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Sogovorniki: dr. Tomaž Mastnak, prof. dr. Oto Luthar, zgodovinar in ZRC SAZU, dr. Gorazd Kovačič, sociolog

Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite je ta konec tedna prvič organizirala zimski tabor za družine. Šport je namreč eden najpomembnejših dejavnikov pri krepitvi samozavesti in vključevanju v družbo, osrednji cilj tabora na Rogli pa je mladim in njihovim družinam predstaviti čim več aktivnosti.

Na Večni poti le streljaj stran od ljubljanskega živalskega vrta je v zadnjih dveh letih in pol zrasel eden od najsodobnejših raziskovalnih kompleksov pri nas. Potem ko so bili dolga leta strpani v pomožnih prostorih, garažah in celo ladijskih kontejnerjih, je zdaj Nacionalni inštitut za biologijo tik pred odprtjem. 36 milijonov evrov vredna naložba na več kot 6500 kvadratnih metrih novih prostorov prinaša tudi novo vrhunsko raziskovalno opremo. Od čebelnjaka in karantenskega rastlinjaka na strehi, do najsodobnejših laboratorijev in rastlinskih karantenskih komor. Inštitut, kjer s pridobitvijo novih prostorov napovedujejo krepitev znanstvene odličnosti in možnosti za gostovanje uveljavljenih strokovnjakov v tujini. Sogovorniki: prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo; izr. prof. Bojana Žegura, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka; dr. Nataša Mori, vodja oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov; doc. dr. Danilo Bevk, oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov; dr. Jernej Polajnar, oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov; doc. dr. Alenka Žunič Kosi, oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov; prof. dr. Maruša Pompe Novak, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo; doc. dr. Špela Baebler, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo;  dr. Darja Stanič, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo; dr. Magda Tušek Žnidarič, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo.

V Črni na Koroškem se danes družijo in merijo ekipe v graditvi gradov Kralja Matjaža. Gre za že 32. prireditev po vrsti, v vseh teh letih pa so tekmovalci postavili kar 1430 skulptur v čast Kralja Matjaža. V občini si sicer prizadevajo, da bi dogodek vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Dogodek se bo sklenil jutri, ko bo program tradicionalno namenjen otrokom.

Čas se odšteva, nihče ne ve, kaj se zgodi, ko se na uri izpiše 00:00. V Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju so odprli novo, prav posebno sobo pobega. Že na prvi pogled opazite arhitekturno posebno stavbo v obliki orbite, ki v notranjosti obiskovalcem ponudi svet vesolja, zvezd, lun in raket.

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem. Kakšna so ob vstopu na obvezniški trg tveganja, kakšne so omejitve in pričakovani donosi? Gost Roka Kužela je poznavalec obvezniških trgov Primož Cencelj, izvršni direktor za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Brane Zorman, glavni pevec in ustvarjalna sila legendarne punkovske skupine O! Kult v osemdesetih letih, o uradni izdaji skladbe Zvestoba pri ljubljanski elektronski založbi KRI records.

V 17. stoletju so letečo žuželko, ki oprašuje cvetlice, čebelo imenovali bučela. Tovrstne informacije o tem, kako je zvenela slovenščina v preteklosti, lahko sedaj najdete v digitalizirani obliki Megiserjevega slovarja iz leta 1603, ki je ena od novosti posodobljenega portala Slovarjev Inštituta za slovenski jezika Frana Ramovša ZRC SAZU – Fran. Ta že od leta 2014 marsikoga vsak dan rešuje iz takšnih in drugačnih jezikovnih zagat.

Včeraj so v Groningenu v sklopu showcase festivala Eurosonic podelili prestižne nagrade Music Moves Europe. Med nagrajenci večera je bil tudi naš dvojec freekind, ki ga sestavljata Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič. Med 15 nominiranci opaznejših glasbenih ustvarjalcev sta nagrado žirije, ki jo sestavlja pet uglednih ljudi iz svetovnega glasbenega posla, prejeli prav oni, žirija pa je svojo odločitev pospremila z besedami “Pri freekind obožujemo vse. Njuna glasba je kot velik objem. Tako sanjav”. Letna nagrada Evropske unije, ki spodbuja še neuveljavljene umetnike, da ohranjajo in predstavljajo Evropsko unijo, zmagovalcem prinese potrditev za naprej in denarno nagrado v vrednosti 10.000 evrov. Dvojec Freekind, ki je tik pred odhodom v Groningen izdal najnovejši singel Made it, po podelitvi nagrad pa v sklopu festivala Eurosonic tudi nastopil in navdušil, se je tako pridružil seznamu preteklih zmagovalcev, med katerimi so tudi Stromae, Rosalía, Dua Lipa, Hozier in drugi. V Groningenu, kjer poteka festival, je Neja Jerant pred mikrofon povabila Saro in Nino ter preverila prve vtise in njune načrte za naprej.

Od naftnega črpališča Hoima v Ugandi do pristanišča Tanga v Tanzaniji je 1500 kilometrov. Ravno na tej liniji trenutno poteka gradnja najdaljšega naftovoda na stari celini. Gre za poseg v okolje, ki bi povzročil nepopravljivo škodo. Gradnja naftovoda je rokah francoskega podjetja in tudi nafta bi se izvažala pretežno v zahodne države.Da bi zaščitili svoje okolje in človekove pravice, se prebivalci Ugande zdaj obračajo na evropske institucije, kjer se sprejema nova Evropska direktiva o odgovornosti podjetij glede trajnostnega delovanja. Situacija v Ugandi, je zgolj eden od primerov neokolonializma in "strganja Afrike". O stanju v Ugandi in o novi evropski direktivi sta spregovorila aktivista Nicholas Omonuk Okoit in Maxwell Atuhura.

Konec lanskega leta je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini odprlo za javnost prenovljeno Hišo aleksandrink. V njej je na ogled zapuščina, ki so jo tri stoletja prinašale iz Egipta. Namen Hiše aleksandrink pa ni samo razkazovanje posod in svilenih oblek, temveč tudi ohranjanje spomina na te požrtvovalne in emancipirane ženske.

Ta teden smo napeto pričakovali Nasino izstrelitev pristajalnika Peregrine proti Luni. Misija je del Nasinega programa komercialne dostave tovora na Luno. Sprva je šlo vse po načrtih, pristajalnik se je uspešno ločil od nove rakete Vulcan, potem pa so se začele težave, zaradi katerih so pristanek na Luni odpovedali. Aljoša Masten, ki na Multimedijskem centru RTV Slovenija že vrsto let spremlja teme in novice v povezavi z vesoljskimi misijami, je za Val 202 komentiral na novo razplamtelo vesoljsko tekmo, v kateri igrajo čedalje večjo vlogo tudi zasebni ponudniki.

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU so razglasili besedo leta 2023. To je postala ujma. Drugo mesto je zasedla nutrija, tretje uvrščena pa je bralna pismenost. Za novotvorjenko so razglasili strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence, za kretnjo preteklega leta pa solidarnost.Sogovorniki: dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu, dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu, Valerija Škof z Zveze društev Gluhih in naglušnih Slovenije v znakovnem jeziku, tolmačila je Mojca Korenjak.   Zapiski: Izbor za besedo leta 2023: ujma

Na Valu 202 smo vseskozi v dobri družbi vrhunskih športnic in športnikov. Tokrat so pred naše mikrofone stopile slovenske zmagovalke tekem za Zlato lisico: Mateja Svet, Nataša Bokal in Tina Maze. Urška Horvat je zaradi zdravstvenih težav druženje na 60. Zlati lisici izpustila. Foto: MMC RTV SLO/T. O., Mateja Svet na Zlati lisici 2024

To je reportaža iz La Paza, natančneje iz Case Verde in samoorganizirane Skupnosti Awichas. Awichas v ajmara kulturi, iz katere izhajajo, pomeni babice.V tej prvotno izključno ženski skupnosti babic, ki je nastala že v osemdesetih, imajo danes dom in prostor za druženje - sicer v manjšini - tudi achichos ali v prevodu dedki. S časom se je Skupnosti awichas kasneje pridružil še vrtec in medicinski center alternativne medicine, iz česar je nastala krovna organizacija Ajmara, skupnost v urbanem okolju Pampajasija. Ta je za etnično skupino ajmara, ki tradicionalno naseljuje visokogorje Andov, a se je zaradi različnih okoliščin začela vedno bolj preseljevati v mesto, izjemnega pomena.

Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa? Uporabljajte javni prevoz, pustite avtomobile doma, vozite se s kolesom ali se na pot odpravite peš in res dobro premislite vsako pot v center mesta v naslednjih dveh letih, opozarjajo številni v povezavi s spremembami prometnega režima v centru Ljubljane. V povezavi s tem pa gre tudi poziv delodajalcem, (javnim) podjetjem, ki so v Ljubljani, da premislijo tudi o kakšni posodobitvi delovnih pogojev in možnosti dela od doma oziroma na daljavo.  Sogovornika: Žiga Leban, Ljubljanska parkirišča in tržnice, Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa Dodatne informacije: Policisti ob začetku obsežnih del: Zastoji se bodo pojavljali tudi tam, kjer jih doslej ni bilo V četrtek se začenja podiranje nadvoza nad Dunajsko cesto

Strojetvor, že izbrana novotvorjenka leta. Besedo za stvaritev umetne inteligence si je izmislil oziroma jo predlagal Marko Koder. V zadnjih enajstih dnevih smo vam predstavili vseh enajst kandidatk za besedo leta 2023. Gentrifikacija, draginja, nutrija, "štempljanje", ujma, osebni zdravnik, nevihtna celica, ujma, vojna, zal in UI so kandidatke, za katere lahko v spletni anketi glasujete do 9. januarja in s tem pomagate izbrati novo besedo leta. Hkrati vas na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vabijo tudi, da napišete pesem, ki bo vključevala vseh 11 letošnjih kandidatk. Tudi to bodo razglasili 9. januarja, prav tako kretnjo leta … še nekaj dni lahko glasujete na www.beseda-leta2023.si.

Nevihtna celica je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi, ki so zaznamovali to poletje. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda vojna je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem zaradi številnih vojnih konfliktov, ki še vedno trajajo in ki so vzplamteli na novo. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Ujma je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi in najhujšo naravno katastrofo v Sloveniji.Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Nutrija je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z besedami kot so: odstrel, lov, ... Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Skoraj vsaka tretja ženska je imela izkušnjo nasilja, z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka dvajseta je bila posiljena. Po podatkih vseevropske raziskave iz leta 2014 žrtve nasilje večinoma zamolčijo – najhujše primere nasilja partnerja je prijavilo samo 14 odstotkov žensk, samo lani pa so v Sloveniji zabeležili tudi 13 femicidov. Po ocenah društva SOS telefon je primerov nasilja za 20 odstotkov več, kot kažejo številke, a ostaja neprijavljeno zaradi občutka krivde in sramu. Po izsledkih različnih raziskav mine v povprečju sedem let, preden žrtve zapustijo nasilni odnos, in preden zares odidejo, se prav tako povprečno sedemkrat vrnejo. Praznike smo preživeli z uporabnicami mariborske Varne hiše, ki so to notranjo moč našle. V hiši novih začetkov, varnosti in zaupanja, kjer se srečujejo strah pred novim začetkom, opolnomočenje in razmišljanje o novem življenju in korakih, ki bodo privedli do njega. Predbožično dogajanje je spremljala Sara Zmrzlak.   Žrtve nasilja v Sloveniji se lahko obrnejo po pomoč na katerokoli od organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja:  policija (113),  anonimni telefon policije (080 1200), center za socialne delo,  SOS telefon (080 1155),  Tom – telefon za otroke in mladostnike (116 111),  Zavod Emma (080 2133).        

Bralna pismenost je ena izmed enajstih kandidatk za besedo leta 2023. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Zal je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, morda ne toliko uporabljana, zato pa toliko bolj iskana beseda lani. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Pri Frekvenci X smo se v preteklosti lotili tudi Božička. Če seveda pustimo dvom o njem ob strani in se prepustimo domišljiji, nas je zanimalo, kako dobremu možu v rdeče-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke. S kalkulatorjem, ravnilom, obilico fizalne in matematične premetenosti, celo kvantne mehanike, je v ta izziv zagrizel dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani, z njim se je pogovarjala Nina Manfreda, bral je Miha Švalj.

Osebni zdravnik je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v prvi polovici leta, ker smo se očitno potem ukvarjali še z drugimi rečmi. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo. Na Valu 202 smo se odločili, da vam jih predstavimo. Vsak dan, do končnega izbora 2. januarja, po eno.

Odpravili smo se v Pravljično deželo. V knežje mesto, kjer je te dni resničnost prepletena s pravljičnostjo in kjer ne iščejo potrditve odraslih, ampak otrok. Že 24. izvedba otroškega prazničnega dogajanja v sedemnajstih programskih dneh združuje vile, škrate in druga pravljična bitja.

Letos zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil leta 1953 posnet in poslan v kinematografe. Ob tej priložnosti so v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili razstavo Vesna – še vedno mlada, 70 let slovenske filmske uspešnice. Z razstavo se ob filmu poklanjajo tudi Mateju Boru, ki je za Vesno napisal scenarij ‒ letos je minilo 110 let od njegovega rojstva. V rokopisni zbirki NUK-a namreč hranijo tudi Borovo zapuščino, v kateri je shranjeno njegovo ustvarjanje za ta film. Na razstavi je poleg gradiva iz Narodne in univerzitetne knjižnice na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo. Na Valu 202 smo se odločili, da vam jih predstavimo. Vsak dan, do končnega izbora 2. januarja, po eno.

Da se greh pove, grešnika pa ne, je rad dejal pokojni Pavel Medvešček, ki so mu posoški staroverci zaupali izročilo predkrščanskega verovanja. A staroverstvo ni bilo živo samo v Posočju, ampak tudi na Krasu, kar pričajo staroverska naravna obredna mesta, ki jih dobro pozna Boris Čok. V svet staroverstva, ali kot raje reče sam naravoverstva, ga je vpeljala že bižnona oziroma prababica in tako praktično že vse od mladih let zbira pričevanja starejših ljudi o staroverskih obredih o svetih krajih predkrščanske dobe. Pred tremi leti pa je ustanovil tudi slovensko rodnoversko skupnost Otroci Triglava.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, od včeraj pa med enajstimi finalistkami že izbiramo novo. Na Valu 202 smo se odločili, da vam jih predstavimo. Vsak dan, do končnega izbora 2. januarja, po eno.

Morda ste slišali, da so v sredo dopoldne v Ljubljani zaznali močan vonj po plinu, zaradi česar so številni poklicali na Upravo za zaščito in reševanje, na terenu so bili gasilci, delavci Energetike Ljubljana in policija.No, izkazalo se je, da se je vonj razširil s fakultete za farmacijo. Kot so ob tem pojasnili na fakulteti, se je plin sprostil med eksperimentom v jutranjih urah, kjer naj bi med načrtovano kemijsko reakcijo nastala organoselenova spojina. V zrak naj bi v najslabšem primeru ušlo 100 miligramov spojine v plinastem stanju, ki pa ima zelo nizek prag zaznavnosti vonja, zato so jo tudi zavohali na širšem območju Ljubljane. Med drugim so jo zaznali na dva kilometra in pol oddaljeni fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer smo se o tovrstnih spojinah pogovarjali z dr. Krištofom Kranjcem, docentom na področju organske kemije.

Morda ste slišali, da so v sredo dopoldne v Ljubljani zaznali močan vonj po plinu, zaradi česar so številni poklicali na Upravo za zaščito in reševanje, na terenu so bili gasilci, delavci Energetike Ljubljana in policija.No, izkazalo se je, da se je vonj razširil s fakultete za farmacijo. Kot so ob tem pojasnili na fakulteti, se je plin sprostil med eksperimentom v jutranjih urah, kjer naj bi med načrtovano kemijsko reakcijo nastala organoselenova spojina. V zrak naj bi v najslabšem primeru ušlo 100 miligramov spojine v plinastem stanju, ki pa ima zelo nizek prag zaznavnosti vonja, zato so jo tudi zavohali na širšem območju Ljubljane. Med drugim so jo zaznali na dva kilometra in pol oddaljeni fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer smo se o tovrstnih spojinah pogovarjali z dr. Krištofom Kranjcem, docentom na področju organske kemije.

Zamude vlakov, ki so posledica investicijskih del na slovenski železniški infrastrukturi, bodo dolgoročno prinesle boljše razmere v železniškem prometu in s tem tudi za uporabnike. Sliši se obetavno, trenutni položaj pa je kritičen. Kdaj bodo ta dela končana in kakšne so sploh trenutne kratkotrajne rešitve, smo se pozanimali na Slovenskih železnicah in na Inštitutu za politike prometa.Sogovornika:   Marko Peterlin, Inštitut za politike prometa Uroš Zierer, služba za marketing na Slovenskih železnicah

Tako je na šesti podelitvi priznanj faca leta povedala Izabela Škornik, gimnazijka, Unicefova junior ambasadorka in ena izmed letošnjih dobitnikov priznanj. Faca leta vsako leto postane 12 otrok in mladostnikov, ki nas v tistem letu navdušujejo in navdihujejo. Letošnji nabor nagrajencev je bil pester tako po starosti kot po tem, s čim se nagrajenci ukvarjajo. "Od mladih fac se lahko naučimo, da se pri tem, kar počnemo, ne zmenimo za to, ali je to pomembno, ali bo prineslo točke in ali bomo v očeh nekoga drugega zato boljši. Početi moramo tisto, kar se nam zdi pomembno, in zato, ker nam je mar," je povedala članica strokovne žirije in odgovorna urednica časopisa za otroke Časoris doktorica Sonja Merljak Zdovc.

Z basistom skupine Tabu smo se pogovarjali shodu ljubiteljev ameriških avtomobilov in velenjski glasbeni sceni.

Ena od zanimivosti mesta Velenje je tudi ta, da je muzej v Velenjskem gradu starejši od samega mesta. Mesto je letos obeležilo 64 let, muzej 66. Je pa muzej oktobra v Bratislavi, na podelitvi nagrad Živa za najboljši slovanski muzej leta, prejel posebno nagrado za vodenje in učinkovitost ekipe. Z eno od razstav, z mastodontom pa so bili tudi nominirani za Valvasorjevo nagrado.Razstava o mastodontih vsekakor je ena bolj obiskanih razstav muzeja, Veroniki Gnezda pa je fascinantna zgodba o afriški zbirki, več pa nam pove v pogovoru z direktorico in višjo kustosinjo v Muzeja Velenje, Tanjo Verboten.   Foto: Tanja Verboten

V terenskem studiu Vala 202 smo gostili kar nekaj glasbenikov, in čeravno Velenje velja za velesilo slovenskega repa, bodo z nami predvsem glasbeniki drugačnih glasbenih zvrsti, kar pa pomeni le to, da je Velenje tudi glasbeno raznovrstno. Tokrat gostimo Mihaela Hrustlja.

Praznično vzdušje je okužilo številna evropska mesta, med drugim tudi prestolnico sosednje Hrvaške, ki se je v teh dneh spremenila v pravo adventno pravljico. Zagreb ponuja široko gastronomsko ponudbo, številne koncerte ter dogajanje za mlade in najmanjše. Je pa res - za storitve boste morali odšteti kar nekaj denarja.

Zdaj pa o verjetno najbolj znanem velenjskem festivalu – o dragulju v tej festivalski kroni – Pikinem festivalu, nad katerim še posebej bdi direktorica javnega zavoda Festival Velenje, Barbara Pokorny. Kako to, da je Pika našla svoj dom prav v Velenju?Foto: Pikin festival

V dodobra zapolnjeni Knjigarni Konzorcij v Ljubljani je dvoje legendarnih alpinistov našega časa predstavilo novi alpinistični knjigi. Reinhold Messner je spregovoril o svoji knjigi, ki nosi naslov Podobe smisla. Kot prvo te vrste jo je po skoraj 80. knjižnih izdajah napisal skupaj s svojo ženo Dianne, ki je prav tako prišla na predstavitev. Povabil ju je slovenski alpinist in avtor knjige z naslovom Mojih 33 odprav Viki Grošelj. Kot kaže Messnerjev primer življenje najboljše alpiniste obdaruje dvakratno: najprej že med samimi plezalnimi podvigi, potem pa še s spomini, ki jih na stara leta lahko podoživljajo v dolini.

Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet, a lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti. Snega v gorah sicer ni veliko, več kot meter šele nad nadmorsko višino 2000 metrov, a nevarnosti na gornike v visokogorju kljub temu prežijo na vsakem koraku. Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, specifične snežne razmere, pogosto tudi močan veter, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Na to je v tem tednu, ob začetku zimske sezone v naših gorah na Pokljuki opozorila tudi Planinska zveza Slovenije.Sogovorniki: Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije

Približno 300 000 velikih gospodinjskih aparatov na leto pri nas pokupijo gospodinjstva, 150 000 hladilnikov, 200 000 televizorjev in od 10 do 15 milijonov drobne opreme. Podatek smo izvedeli na predstavitvi kampanje Itak, da se da; nastala je pod pokroviteljstvom družbe ZEOS, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo, sijalke, baterije in sveče. Ob tem pa v družbi spodbujajo tudi ponovno uporabo, souporabo in popravilo aparatov. In prav temu, da se kakšno stvar da popraviti tudi doma, je namenjena kampanja Itak, da se da. V 100-ih videoposnetkih, ki jih je sooblikoval ljubiteljski serviser Siniša Martin, želijo posameznikom ponuditi orodja in znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, na drugi strani pa z njimi spodbujamo podaljševanje življenjske dobe aparatov in s tem tudi sodelovanje z lokalnimi servisi. Posnetki so na voljo na kanalu Še sem uporaben na YouTubu in na spletni strani www.zeos.si. Za konkretna vprašanja, namenjena serviserjem, pa je na voljo stran Kam s tastarim na Facebooku.

Čeprav so danes mogoče že odšle v pozabo, se jih večina spominja s posebno toplino. Govorimo o znamenitih, doma narejenih punčkah iz cunj, ki jih poznajo po celem svetu in so mnoge v otroštvu spremljale na vsakem koraku. Unicef Slovenija s pomočjo punčk iz cunj že 20 let zbira sredstva za program cepljenja otrok proti osmim nalezljivim otroškim boleznim v državah v razvoju. Vsaka ročno narejena punčka, ki je na ogled na razstavi na Ljubljanskem gradu, predstavlja otroka iz države v razvoju, ki ga je treba cepiti in potrebuje našo pomoč.

Danes je svetovni dan boja proti aidsu in v središču Ljubljane se je odprl muzej spolno prenosljivih okužb v nočnem življenju. Vanj se vstopi skozi nožnico in prva stvar, na katero naletimo, so miti, ki ne držijo. Na primer, da med menstruacijo ženskam ni treba uporabljati kondoma ali da pri oralnem seksu ni mogoče dobiti spolno prenosljive okužbe.Foto: Bobo

Improvizacijsko gledališče je šport, kjer kraljujeta domišljija in spontanost, kjer so atleti profesionalci v soočanju z nepredvidljivim. Njihov cilj je jasen: iz predlogov občinstva brez scenarija in pripomočkov uprizoriti bodisi komičen ali tragičen, zagotovo pa edinstven prizor. Bogato tradicijo improv gledališča pri nas že 30 let ohranja vseslovensko prvenstvo v improvizaciji - Impro Liga. O pomenu impro gledališča smo se pogovarjali s prvo in tretjo generacijo Impro Lige.

"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila. Tatjana Pirc je v letih 2019 in 2020 zbrala številna pričevanja, dejstva, mejnike in zanimivosti o Adrii Airways. Epizode, ki jih je pripravila, sestavljajo zgodbo, ki jo najdete v podkastu Adria4ever in v aplikacijah za podkaste.   Foto: Katarina Kolenc - Pogovori, objemi, poljubi … 

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženjaVsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Med povsem sveže izdanimi knjigami, predstavljenimi na letošnjem knjižnem sejmu, je tudi knjiga Ivana Ilicha, na Dunaju rojenega rimskokatoliškega duhovnika, po očetu Hrvata, avstrijsko-ameriškega filozofa, družbenega kritika, teologa, antropologa in poliglota, ki je velik del življenja preživel na obeh ameriških celinah. Tudi na podlagi svojih lastnih izkušenj dela v različnih družbah in okoljih je razvil nekatere nekonvencionalne, samosvoje in pogosto za otopelo družbo precej radikalne in provokativne ideje in razmisleke o sistemih, ki vse bolj ukalupljajo družbe in z njimi slehernikov vsakdan. Več kot 50 let po izidu smo zdaj prvič dobili tudi slovenski prevod njegovega najbolj znanega dela z naslovom »Razšolanje družbe«, ki utečene načine in dosežke šolanja postavlja v povsem drugačno luč. Bi torej šole in vso družbo morali najprej razšolati?

Nekaj utrinkov in izjav nagrajencev, prejemnikov stanovske nagrade Čuvaj/Watchdog medijskim ustvarjalcem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.

Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma smo gostili zdravnika infektologa, pisatelja, podkasterja in spletnega vplivneža Davida Zupančiča. Leto dni po izjemno uspešnem prvencu Življenje v sivi coni je izdal svojo novo knjigo z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri z dobronamernimi, znanstveno podkrepljenimi in anekdot polnimi zapisi spodbuja bralca k drobnim spremembam, s katerimi bo življenje lažje obvladljivo in predvsem mirnejše. V pogovoru govori tudi o soočanju z besednimi kritikami, učenju čuječnosti in tudi o učinkih čarovniških trikov s kartami. Pogovor je vodila Maja Ratej, posnela sta ga tonska mojstra Damjan Rostan in Vladimir Jovanovič.

Smučarski navdušenci že nestrpno čakajo začetek nove smučarske sezone, saj ta po dolgem času prinaša tudi novosti na slovenskih smučiščih. Kar devet gorskih centrov je bilo uspešnih na razpisu za nepovratna sredstva iz evropskega sklada React, tako da po dolgih letih suše lahko govorimo o nekakšni modernizaciji naših gorskih centrov.

Na novinarskem festivalu Naprej/Forward, ki poteka te dni, razpravljajo o različnih temah. Tudi o medijski krajini, ki se spreminja vse hitreje, o digitalizaciji medijev in vprašanju, ali bomo čez 20 let še gledali televizijo in brali časopise. Zbrali bomo razmišljanja novinarskih kolegov, ki svoje delo opravljajo pri različnih časopisnih in televizijskih hišah.O prihodnosti tradicionalnih medijev razmišljajo priznane urednice in novinarke. Razmišljanja je zbrala Neža Borkovič, na terenu pa je snemala Sabina Zorman. Sogovornice: odgovorna urednica Nedeljskega dnevnika Tatjana Tanackovič, direktorica in odgovorna urednica informativnega programa PRO PLUS Tjaša Slokar Kos, voditeljica TV Slovenija Elen Batista Štader.

Potem ko je upravni odbor podjetja OpenAI, ki je javnosti pred letom dni predstavilo jezikovni model ChatGPT, odstavil izvršnega direktorja Sama Altmana, je nekaj dni zatem sporočil, da so dosegli dogovor o njegovi vrnitvi na mesto izvršnega direktorja. Dogajanje v vrhu podjetja OpenAI je v teh dneh pritegnilo veliko pozornosti svetovne javnosti. Upravičeno? In na kakšne zaplete v ozadju nakazuje?Sogovornika: dr. Sašo Dolenc, urednik portala Kvarkadabra dr. Blaž Zupan, raziskovalec in predavatelj na področju strojnega učenja in umetne inteligence na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko

Le nakaj ur po tem, ko je 22. novembra 1963, torej pred šestdesetimi leti, ura v Dallasu odbila poldne, je pod streli atentatorja umrl 35. predsednik ZDA John F. Kennedy. Časopisne naslovnice z vsega sveta je vrsto let skrbno iskal in zbiral slovenski novinar in urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin. Zdaj jih postavlja na ogled v hodniku Cankarjevega doma in napoveduje mesec JFK.Šest desetletij po enem od najbolj razvpitih in skrivnostnih atentatov v zgodovini, atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, misli Alija Žerdina, Uroša Lupuščka in Toneta Kregarja niza Nina Zagoričnik.

V založbi Slovenskega doma Zagreb je izšla knjiga o slovenskih taboriščnikih v najbolj brutalnem ustaškem taborišču. V prvi poglobljeni raziskavi o usodi Slovencev v NDH, ki vključuje podatke o več kot 400 taboriščnikih, več kot 300 jih je v Jesenovcu tudi umrlo, je opisan del grozovite zgodovine, ki ga prejšnja država z namenom preprečevanja mednacionalnih konfliktov ni želela preveč izpostavljati.

Za Slavonijo je značilna nižinska ravnica, kjer je nekoč bilo dno Panonskega morja. Kljub bogati naravni, zgodovinski in kulturni dediščini, pa mladi odhajajo. Mimo številnih zapuščenih hiš smo prišli tudi v mesto Vukovar, ki je bilo leta 1991 zravnano z zemljo.Toda številni mladi Slavonci ostajajo in so odločeni, da se ne bodo vdali v usodo, ki jim jo piše tragična polpretekla zgodovina, ampak bodo obrnili nov list in, čeprav tam ni več morja, tudi s turizmom ustvarili drugačno prihodnost.

Volemija je zimzeleno drevo, visoko od 25 do 40 metrov. Ima značilno lubje, ki je temnorjavo in grčasto, zato lahko spominja na čokoladne kosmiče. Čeprav je drevo na prvi pogled videti kot jelka ali tisa, nanj zagotovo še niste naleteli med sprehodom v gozdu. Predvsem zato, ker v naravi raste samo na osameljenem rastišču v majhni osamljeni soteski v Avstraliji.Volemija je sila zanimiva razstlina, še živeči fosil, za katero je veljalo, da je izumrla že pred milijoni let. Odkrili so jo po naključju vsega tri desetletja nazaj. Najdemo jo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Odpeljemo se v središče največje vinorodne dežele – v Maribor, kjer javno martinovanje prirejajo že 38 let. Letos vnovič z dvodnevnim praznovanjem z več kot 70 lokalnimi ponudniki na več prizoriščih. Čeprav ima praznik korenine daleč v preteklosti in še zdaleč ni samo »mariborski«, so ga v štajerski prestolnici vzeli za svojega.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, ki v teh dneh praznuje 85. obletnico. Njene zgodovinske korenine pa lahko najdemo že v letu 1693, ko je skupina kranjskih cerkvenih in posvetnih izobražencev ustanovila Akademijo delavnih, to je bila Academia operosorum.O SAZU, njegovih temeljih, vlogi, poslanstvu in izzivih časa smo se pogovarjali z: akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc, podpredsednico SAZU, akademikinjo zasl. prof. dr. Alenko Šelih,  akademikom prof. dr. Petrom Štihom, predsednikom SAZU, akademikom prof. dr. Jožefom Muhovičem, tajnikom razreda za umetnosti, in vodjo Biblioteke SAZU Petro Vide Ogrin.

Osebne izpostavljenosti visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju v Sloveniji so nizke in v povprečju dosegajo malo več kot odstotek zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti, kaže najnovejša študija Inštituta za neionizirna sevanja. V njej so preučevali zlasti prispevek nove tehnologije 5G. Kot ugotavljajo, največ k povprečni izpostavljenosti prispevajo radijski in televizijski oddajniki, opažajo tudi povečevanje sevanja, ki ga prispevajo WiFi naprave, tehnologija 5G pa je z 2-odstotnim prispevkom na spektru sevanj na petem mestu.Gosta: dr. Damjan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji in dr. Peter Gajšek, direktor Instituta za neionizirna sevanja.

Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.Kot je v pogovoru z Mirando Bratkič pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, so astronomi že v petek zaznali močen sončev izbruh, tako so morebiten severni sij napovedovali tudi pri nas. Pojav se je v zadnjih tednih pojavil tudi nad Veliko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Najlepše viden je običajno jeseni in spomladi, pogostost tega pojava v srednji Evropi pa je odvisna od dejavnosti Sonca.

Danes je malo znano, da so nekoč pri nas živeli Cobenzli, plemiška rodbina, ki je imela v posesti kar nekaj gospostev in gradov in se je povzpela med najvišje avstrijsko plemstvo z najvišjimi dvornimi funkcijami. Glavni junak naše zgodbe o Cobenzlih je Janez Filip, ki je leta 1777, kot diplomat na nadvse kočljivi misiji v Francijo, spremljal cesarja Jožefa II., ki naj bi preveril posteljne težave svoje mlajše sestre Marije Antoanete in njenega soproga, francoskega kralja Ludvika XVI. O teh tajnih zadevah, ki so bile sicer javno znane, Janez Filip Cobenzl, kot se za diplomata spodobi, v svojem dnevniku, ki je nastal na tej misiji, ni pisal. Omenja pa številna druga srečanja. Dnevnik je pred kratkim iz antikvariata Steffen Völkel Rare Books pridobila Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenija, izredna finančna sredstva za nakup pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Po skoraj štirih tednih od napada Hamasa na Izrael je v povračilnem izraelskem bombardiranju število žrtev v Gazi preseglo 9000. Civilisti nimajo nobene prednosti ali zaščite pred vojaškimi tarčami: izraelska vojaška letala so že večkrat napadla begunsko naselje Džabalija, napadene so šole pod zastavo združenih narodov, bombe padajo v neposredni bližini največje bolnišnice v Gazi Al-Shifa, kamor se je zateklo več deset tisoč ljudi. Izraelska vojska je potrdila tudi napad na konvoj reševalnih vozil.Stopnjuje se izraelska kopenska ofenziva. Humanitarne razmere v enklavi pa so do skrajnosti zaostrene: skoraj polovica bolnišnic v Gazi zaradi pomanjkanja goriva ne more več zdraviti bolnikov, primanjkuje zdravil, pitne vode, hrane. Unicef opozarja, da je v Gazi vsak dan ubitih ali ranjenih več kot 400 otrok. Pozivov k vsaj humanitarnemu premirju ognja je vsak dan več. Morda se nam zdi Gaza daleč, a lekcije preteklosti so jasne: nobena država ni otok in vsaka vojna zamaje in vpliva na ves svet. Kakšno je stališče Slovenije, ki bo z novim letom postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov?

Tri doline – Mežiška, Dravska in Mislinjska – ter tri pogorja – Karavanke, Pohorje in Kamniško Savinjske Alpe – sestavljajo sestavljanko dežele, ki jo poznamo kot Koroško. Koroške kmetije so v primerjavi s kmetijami po drugih koncih Slovenije velike, a je večina gozd, obdelovalne površine in travniki pa so strmi in zahtevni za obdelovanje. Morda je tudi zato delež kmetij, ki imajo poleg kmetijske dejavnosti priglašeno tudi dodatne storitve razmeroma visok. Množičnega turizma ne poznajo, pretežni delež tistih, ki jih obiščejo za več dni pa se nastani v eni od številnih turističnih kmetij, ki jih zaznamujejo gostoljubnost, dobrosrčnost in ljubezen do domače zemlje.

Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, pri kateri gre pravzaprav za jemanje obrazne maske po človekovi smrti. Koliko takih mask je shranjenih v slovenskih javnih zbirkah, je bil cilj raziskave, ki je pri nas potekala v okviru evropskega projekta TRACES - Posredovanje sporne kulturne dediščine z umetnostjo. Od intervencije h koprodukciji, izvedlo pa jo je Društvo za domače raziskave. Rezultati raziskave so zdaj zbrani v znanstveni e-monografijo Odlivanje smrti, ki jo je skupaj z društvom izdal Inštitut za novejšo zgodovino. Zbirka mask z vsemi podatki pa je javno dostopna na portalu Zgodovina Slovenije – Sistory, ki nastaja v okviru dejavnosti raziskovalne infrastrukture Slovenskega zgodovinopisja.

Stečki so skrivnostni monoliti različnih oblik iz srednjega veka, ki so posuti pretežno po današnji Bosni in Hercegovini, najdemo pa jih tudi v Črni gori, na Hrvaškem in v Srbiji. V sedemdesetih letih so jih popisali in ugotovili, da jih je sedemdeset tisoč, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih je morda tudi sto tisoč in več. Večina stečkov je v vlogi nagrobnega spomenika, večina je brez okrasja, drugi imajo vklesane slikovne motive, tretji pa napise v izumrli glagolici in bosančici. Že nekaj let vznemirjajo slovensko arheologinjo Sašo Čaval, raziskovalko z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, ki je na razpisu za utrditev samostojne raziskovalne poti Evropskega raziskovalnega sveta pridobila skoraj 2,8 milijona evrov sredstev.

Obračunavanje kdo, komu, koliko in kako, nikoli ni bilo vprašanje. Že pred iznajdbo novca so ljudje poznali finančne instrumente, naturalni denar, kar pa poenostavi prav iznajdba novca v 6. stoletju pred našim štetjem. In zato večkrat slišimo, da je iznajdba denarja tako pomembna kot iznajdba kolesa. Kako zelo zanimiva je zgodovina bančništva, tudi na naših tleh, lahko preverimo v Bankariumu - muzeju bančništva Slovenije, kjer je na ogled zbirka hranilnikov, ki jih poznamo že od antike. Zanimiva je tudi zbirka bankovcev, med njimi je na ogledu tolar Marije Terezije, ki jih je Bankariumu posodil Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.

Ko zarohnijo priredbe legendarnih punk rock in metalskih zasedb iz instrumentov, na katere igrajo roboti, izdelani iz recikliranih strojev, ki delujejo na stisnjen zrak, se v koncertni dvorani skupaj znajdejo tehnološki navdušenci, ki so prepričani, da obstaja samo edina možna prihodnost, ta je v zlitju robotov in človeka, ter tisti, ki so prišli v nostalgiji po Motörhead in NoMeansNo. Nekateri menijo, da roboti lahko nadomestijo človeške člane bendov, da so kot bitja. Ustanovitelj robotske zasedbe Compressorhead berlinski umetnik Frank Barns je navezan na svoje robote. Z njimi potuje, z njimi ga družijo skupni spomini. Nekoga v občinstvu pa je na koncertu na festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah zaskrbelo, kako so ljudje v publiki robotom na odru stregli: "Če je robot rekel, naj ploskamo, smo ploskali."

25. novembra zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Čeprav se komu morda zdi, da ga problematika ne zadeva, nevladne organizacije zadnja leta opažajo 20-odstotno povečanje števila primerov nasilja nad ženskami. Zato bi nas, če ne zaradi drugega, zaradi tega moralo skrbeti kot člane družbe, pravi Tanja Rudolf Čenčič, vodja projekta Hiša strahov. Projekt že tretje leto zapored za vse obiskovalce ponuja brezplačno izmišljeno simulacijo nasilnega okolja. Letos pa ozaveščajo prav o nasilju nad ženskami in dekleti. Hišo strahov na Rimski cesti 3 v Ljubljani lahko do vključno 31. oktobra 2023 obiščete vsak dan med 16. in 20. uro.

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.   Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Športna aktivnost, sploh redna in prilagojena zmožnostim posameznikovega telesa, je eno najboljših preventivnih zdravil, kar mu jih lahko privoščimo. Toda intenzivna vadba lahko povzroča tudi zdravstvene zaplete, bodisi zgolj odkrije prej zakrite napake srčne mišice, bodisi sproži kako na novo nastalo težavo. Na kaj morajo torej paziti rekreativni ali profesionalni športniki, kako težave pravočasno odkriti, zakaj vse pogosteje na športnih igriščih videvamo tragične srčne zastoje tudi med mladimi športniki in zakaj bi na opozorilne znake morale biti še posebej pozorne ženske?Gostja: kardiologinja dr. Katja Ažman Juvan, strokovnjakinja za športno kardiologijo in dolgoletna članica medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije

Šestindvajsetletna Tjaša Skubic je po izobrazbi kineziologinja. Je tudi lastnica plesnega studia Monopole in znamke Zorya. Decembra lani se je njeno življenje z diagnozo z NK/T-celičnim limfomom, zaradi katerega se je morala zdraviti s kemoterapijo, obsevanji in s presaditvijo matičnih celic, življenje obrnilo na glavo. Svojo zgodbo, ki jo je med zdravljenjem odkrito delila s številnimi sledilci na Instagramu, je zaupala tudi nam. O diagnozi, zdravljenju in zapletih med zdravljenjem, zdravstvenem sistemu, o podpornem sistemu ter o življenju pred rakom in po njem. Foto: Hannah Koselj Marušič

Slovenija ni znana samo po biotski pestrosti, ampak se ponaša tudi z visoko stopnjo geopestrosti kamnin, ki so raznovrstne po mineralni sestavi, starosti ter po načinu nastanka. Eden izmed krajev, kjer lahko vse to vidimo, je rudnik Sitarjevec v Litiji, ki ga uvrščamo med najstarejše rudnike na Slovenskem.Znano je, da so rudo tam izkoriščali že Kelti, potem tudi Rimljani. Rudnik, ki je nekoč sodil med največja nahajališča svinčene rude v Evropi in velja za eno najbogatejših najdišč različnih mineralov v evropskem in svetovnem merilu, so zaprli leta 1965. Zadnjih nekaj let je ponovno odprt in posebnost litijskega podzemlja so prav gotovo limoniti, pravijo jim tudi železovi kapniki, ki jih ne boste videli nikjer drugje v Evropi.

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je imela v skoraj 250 letih veliko različnih poimenovanj in lahko praznuje tudi več rojstnih dnevov. Enega ima tudi 13. oktobra. Leta 1945 so namreč prav na ta dan knjižnico preoblikovali v Narodno in univerzitetno knjižnico. Tatjana Pirc opisuje, kaj vse se je z našo osrednjo, največjo in najpomembnejšo knjižnico dogajalo od leta 1774 naprej.

Ves konec tedna svet opazuje spopade med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko, med več kot tisoč žrtvami so tudi tujci. Izrael je za nadaljevanje operacij vpoklical 300.000 rezervistov in napovedal popolno blokado Gaze, Hamas pa je raketne napade iz Gaze v zadnjih urah še okrepil. S slovenskim zunanjim ministrstvom je do zdaj navezalo stik 29 slovenskih državljanov, ki se nahajajo v Izraelu. Deset jih je že odpotovalo domov, za ostale zunanje ministrstvo išče možnosti za vrnitev, tudi s pomočjo drugih evropskih držav. Na Izraelski strani je bilo v spopadih, ki trajajo od sobote, ubitih več kot 800 ljudi, palestinska stran pa poroča o najmanj 560 žrtvah. Da preverimo razmere, smo poklicali na izraelsko in palestinsko stran.

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Menihi? Redovniki? Kapucini? To niso sopomenke. V Škofji Loki najdemo tudi kapucinsko cerkev, kjer najdemo šest bratov kapucinov. Eden izmed njih, brat Jože Smukavec, o sobivanju z meščani, ljubezni do sočloveka in temu, da če gre sam po ulici, ljudje mislijo, da je iz muzeja. Zapiski: Škofja Loka: Igor Drakulič; Škofja Loka: Tina Dobrajc;  Škofja Loka: Jože Oblak.

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Jože Oblak je legendarni upokojeni voditelj Radia Sora. Pogovarjamo se o fenomenu pravega mestnega Kina Sora, kjer je 40 let vrtel filme, na začetku iz kolutov. O dušah manjših kinov in tem, da so se skozi čas vrteli žanrsko zelo raznoliki filmi. Zapiski: Škofja Loka: Igor Drakulič; Škofja Loka: Tina Dobrajc;  Škofja Loka: Kapucin Jože Smukavec. 

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Škofja Loka z okolico od nekdaj navdihuje tudi slovenske umetnike. V Poljanah nad Škofjo Loko je v hiši, v kateri sta se rodila slikarja Janez in Jurij Šubic, na ogled stalna muzejska zbirka. Ena izmed znamenitih slik Ivana Groharja, ki je kar nekaj let živel v Loki, na primer nosi naslov Škofja Loka v snegu. Tudi ena izmed mlajših akademskih slikark, ki dela in živi v Škofji Loki, v svoja dela vnaša elemente, ki spominjajo na škofjeloško okolico. Zapiski: Škofja Loka: Igor Drakulič; Škofja Loka: Jože Oblak; Škofja Loka: Kapucin Jože Smukavec.

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Ločan Igor Drakulič je poznan kot novinar in organizator teka štirih mostov, že tradicionalno pa so se tekači podali tudi na Lubnik trail ali tek na Lubnik, kjer premagajo 14 kilometrov in 859 višinskih metrov. Zapiski: Škofja Loka: Tina Dobrajc;  Škofja Loka: Jože Oblak; Škofja Loka: Kapucin Jože Smukavec.

V drugem delu serije Svoboda na nitki izpostavljamo dobre plati ukvarjanja s tekstilom. V sodobnem času se je namreč namen tekstilnega dela premaknil od izpolnjevanja človeških potreb k izpolnjevanju psiholoških, duhovnih in socialnih potreb.Kakšna je dobrobit repetitivnega meditativnega dela za naše zdravje, kako s tem pomagati poškodovanemu okolju in kako so lahko tekstilne skupnosti prostor sprejemanja in integracije migrantov? Gostja je tekstilna umetnica, oblikovalka in terapevtka Jasmina Ferček, govorimo pa tudi s tremi tujimi ljubiteljicami tekstila z izjemnimi zgodbami. Sogovornice so Lisa R. Garlock, Katy Emck, Rachael Matthews. Prispevek je nastal po obisku ene izmed številnih okroglih miz na letošnjem Bienalu tekstilnih umetnosti, ki povezuje štiri slovenska mesta, Kranj, Škofjo Loko, Jesenice in Novo Gorico. Letos je v sklopu tega več mesecev trajajočega dogodka sodelovalo več kot 100 umetnic in umetnikov iz 27 držav. Okroglo mizo in ostale posnetke si lahko ogledate tukaj.

4. oktober je svetovni dan živali, saj na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, zavetnik živali, ki se je menda znal z njimi tudi pogovarjati. O sporazumevanju med človekom in psom v novi knjigi, ki bo izšla prav na dan živali, piše tudi akademik dr. Marko Snoj. Pes, ki živi s človekom, mora znati več jezikov: tistega, s katerim se sporazumeva s svojo vrsto in drugimi živalmi, telesno govorico in človeško, poznati pa mora tudi ime, ki mu ga je dal človek in ki je ena od vezi med človekom in psom.In prav pasja imena so glavna tema nove knjige z naslovom Imena slovenskih psov, ki jo je doktor jezikoslovnih znanosti Marko Snoj napisal kot spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom.

V ponedeljek je okoljski aktivist Alban Grosdidier v središču Ljubljane z ogromnim balonom, poimenovanim Gospa Pravica, opozarjal na predlog evropske direktive, s katero bi podjetja v EU-ja odgovarjala za teptanje človekovih pravic in uničevanje okolja.

S širjenjem avtocestnega omrežja in z večanjem prometa je vožnja v nasprotno smer postala del našega vsakdana, število potrjenih primerov pa z leti še narašča. Gre za hujši prekršek v predpisih cestnega prometa, ki voznika motornega vozila poleg globe in kazenskih točk ter odvzema vozniškega izpita lahko stane tudi življenja. To nevarno dejanje je hkrati tudi velika grožnja za soudeležene v prometu. Sogovornika: Anamaria Hren, vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa na Agenciji za varnost prometa, Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na regionalnem nadzornem centru v Ljubljani.

Čeprav to ne bi smela biti tabu tema, se je o spletni pornografiji doma s starši pogovarjala samo desetina otrok. Prav tako morajo starši biti previdni tudi pri tem, s kom pridejo otroci v stik med igranjem računalniških iger.S pornografijo je prišlo v stik kar 11 odstotkov deklet, mlajših od šest let, in 14 odstotkov deklet, starih med 6 in 8. Fantov nekaj manj. To so podatki raziskave Safe.si. Pogovor o spletni pornografiji ne sme biti tabu, pogovarjati pa se je treba tudi o računalniških igrah in tveganjih, ki jih lahko prinesejo. Sogovornika: Ajda Petek, sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Rok Gumzej iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.

Ženska prede, ženska plete, ženska tke, ženska šiva. Izdelovanje tekstila ima globoke korenine v zgodovini človeštva in je že od nekdaj v domeni žensk. Vse do 19. stoletja so kar 12.000 let praktično vsak kos oblačila ročno izdelale ženske.V 1. delu dvodelne serije o opolnomočenju žensk skozi tekstilne skupnosti Svoboda na nitki v zgodovino gledamo s Svetlano Slapšak, Zalo Orel in Jasmino Ferček, ženskami, ki pišejo, raziskujejo in soustvarjajo tekstilne skupnosti. Prispevek je nastal po obisku ene izmed številnih okroglih miz na letošnjem Bienalu tekstilnih umetnosti, ki povezuje štiri slovenska mesta, Kranj, Škofjo Loko, Jesenice in Novo Gorico. Letos je v sklopu tega več mesecev trajajočega dogodka sodelovalo več kot 100 umetnic in umetnikov iz 27 držav. Okroglo mizo in ostale posnetke si lahko ogledate tukaj.

Svetovni dan brez avtomobila, ki sovpada s koncem tedna mobilnosti, spodbuja voznike, naj se vsaj ta dan na pot namesto z avtomobilom odpravijo na bolj trajnosten način, peš, s kolesom ali javnim prevozom. Številne občine bodo za promet zaprle del središča ter z različnimi vsebinami spodbujale in krepile trajnostne mobilnosti. Seveda pa je za trajnejše spremembe v načinih premikanja potreben predvsem razmislek pri vsakem posamezniku, zato nas je zanimalo, kaj si mimoidoči mislijo o trenutnem stanju slovenskega prometa in kje vidijo možnosti za njegovo izboljšanje.

V naslednjih minutah se zapeljemo z javnim potniškim prometom. Ali pač ne. Morda bomo ostali na postaji. Iskanje prostega sedeža na medkrajevnem avtobusu je vse bolj podobno loteriji, kar onemogoča načrtovanje potovanj zlasti tistim potnikom, ki javni prevoz uporabljajo za pot v službo, šolo, fakulteto ali denimo k zdravniku.

Tudi vi kdaj postanete nervozni in v vas zavre, ko vam nekdo odvzame prednost? Zavpijete na voznika pred seboj, čeprav veste, da vas ne sliši? Niste edini. Raziskovali smo fenomen cestnega besa. Zakaj nastane, kakšne so njegove oblike in kako ga obvladovati.

Od 8. septembra pa vse do 8. oktobra pri nas poteka že šesti Nacionalni mesec skupnega branja. Vrsta organizacij s področja književnosti in spodbujanja branja želi z njim poudariti, da nas branje povezuje na najrazličnejše načine. O skupnem branju, znanju kot vrednosti in vplivu umetne inteligence na naš odnos do vedenja se je Maja Ratej pogovarjala z urednico in pisateljico Tino Bilban.

V začetku septembra ste lahko na naših valovih slišali prispevek na temo, kako pomembno je, da se otroci v prostem času dovolj gibajo in da tudi sami sodelujejo pri tem, katero interesno dejavnost bodo v tem šolskem letu obiskovali. Na gibalnem področju pa obstaja množica mladih, ki zaradi različnih vzrokov ostanejo brez tako želene vadbene skupine, saj je v Sloveniji tekmovalni šport tisti, ki klubom prinaša denar. Kako torej otroke, ki ne želijo tekmovati, ali pa so jih vrstniki gibalno prehiteli, obdržati v društvih in klubih, pa tudi o nespodobnih praksah, ki niso tako redke.

Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. V pogovoru z dr. Nadjo Šinkovec Zorko o bolezni, ki jo prenašajo klopi, o posledicah, zaščiti in cepivu.

Družinski festival Rimljani v Ljubljani bo pravo interaktivno raziskovalno doživetje za mlade radovedneže in starše. Lahko boste odkrivali skrivnosti Emone, starodavne predhodnice naše prestolnice in doživeli pravo antično preteklost. Kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Nika Damjanovič vabi na ples, na igranje na antične inštrumente, vojskovanje, okušanje pogače in še in še. Če se podate na potep po stopinjah Rimljanov, le previdno, da ne zdrsnete v kloako!

V zadnjem govoru o stanju v Uniji pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen največ poudarkov namenila konkurenčnosti in avtonomiji evropskega gospodarstva, zagotovila pa je tudi nadaljnjo brezpogojno podporo Ukrajini in se zavzela za nadaljnjo širitev Unije. S čim se ima 300 dni pred evropskimi volitvami pohvaliti trenutni sklic komisije in parlamenta in kako se umešča na hitro se spreminjajočo se geopolitično sliko, smo povprašali strokovnjakinjo za evropske zadeve profesorico Sabino Lange.

Malokdo se na vsakodnevno pot odpravi brez človekovega novega najboljšega prijatelja. Ne, tokrat ne govorimo o psu, temveč o mobilnem telefonu, ki je ves čas z nami na poti. Nas pa ta v nasprotju z našim pasjim prijateljem veliko bolj ogroža, ko smo z njim na poti. In to ne velja samo za voznike, temveč tudi za pešce. Sogovornica: mag. Nina Kumerdej iz Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu

Koprčan in olimpijski podprvak v kajtanju razreda formula kite Toni Vodišek je najprej blestel v mladinskih kategorijah, kar trikrat zapored je bil svetovni prvak, potem pa to nadaljeval še v članski konkurenci. Krivec za to, da je Toni sploh pristal v konkurenci jadralcev, pa je njegov oče Rajko. Kakšen šport je kajtanje? Kako se olimpijski adut pripravlja na bližajočo se preizkušnjo?

Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo. Kaj preverjajo in na kakšne kršitve ob morskem pregledu slovenske obale naletijo?

Sonce in veter sta zavetnika solinarjev. Sta božanstvi, h katerima se obračajo po pomoč. Ju malikujejo. Letos jim kaj prida nista bila naklonjena. Zaradi poletnih nalivov se je proizvodnja soli ustavila za več mesecev.Kako naprej? Kaj se bo zgodilo ob ponovnem deževju? Odgovarja Klavdij Godnič, direktor družbe Soline.

Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let. "Nisem genij! Ne želim biti skromen, ampak je pač tako, da sem imel v določenem trenutku le možnost, da sem se izrazil, kot sem si želel," je rekel Sašo Hribar v enem od intervjujev in dodal: "Sem pa res drugačen, to sem opazil že zdavnaj."Ogromno ljudi ga je poznalo, sodelovalo z njim, bil je človek, ki si ga preprosto moral imeti rad. Spominjajo se ga Milan Krapež, Darja Groznik, Miha Lampreht, Ilinka Todorovski in Robert Škrjanc. Prisluhnete lahko tudi nizu utrinkov iz njegovih intervjujev za Radio Prvi in Val 202, k čemur – naslanjajoč se na televizijski dokumentarec Radio Ga Ga – dodajamo še nekaj legendarnih imitacij, nastalih ob petkih, ki brez njega ne bodo več enaki.

Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo, ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150 domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo neprevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč.

Če ste starši ali pa skrbniki otroka, ki hodi v osnovno šolo, se boste v naslednjih dneh in tednih ukvarjali tudi s tem, kaj bo počel po pouku, h kateri dejavnosti ga bomo vpisali ter kaj bi bilo zanj dobro in koristno. Oddaja vam bo morda odgovorila na ta vprašanja, zagotovo pa si boste sami pri sebi postavili še kakšno dodatno. Kako torej v otrokov prosti čas primerno uvrstiti dovolj gibanja, tudi umetnost, ter povsem neorganizirano igro in pomoč v gospodinjstvu?

V morju slabih novic in dogodkov, ki so se to poletje odvili v Sloveniji, so trenutki, ko je zelo težko ostati pozitiven. A tragedije ustvarijo tudi lepe zgodbe. Ena izmed takih se je prejšnji teden odvila na Škofjeloškem, ko se je med domačini in našimi zahodnimi sosedi spletla prav posebna vez. Skupina italijanskih vojakov in pripadnikov civilne zaščite je skoraj tri tedne brez predaha pomagala domačinom pri sanaciji poplavnih območij, predvsem pri gradnji in popravilu mostov. Sogovorniki: Mario Ferazzano, pripadnik italijanske civilne zaščite, Fedja Vraničar, podpolkovnik Slovenske vojske, Stanko Livk, predsednik krajevne skupnosti Zminec.

Analiza 11 vzorcev naplavin, ki so jih od Dravograda do Črne na Koroškem odvzeli 12. avgusta, je pokazala presežne vrednosti svinca, cinka in kadmija vzdolž reke Meže. Po včerajšnji objavi rezultatov so prebivalci upravičeno zaskrbljeni nad tem, v kakšno dodatno nevarnost so jih potisnile avgustovske poplave. Izstopajo predvsem vrednosti svinca, kadmija in cinka, ki so v zgornji Mežiški dolini že doslej predstavljali zdravstveno tveganje, trenutna analiza pa je pokazala, da je zdaj preveč nevarnih kovin tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Pojasnjuje raziskovalka dr. Tea Zuliani, ki je izvajala analize odvzetih vzorcev.

Novo šolsko leto je pred vrati in z njim nejevolja, ne le osnovnošolcev in dijakov, temveč tudi voznikov, ki se bodo znašli v gneči okoli šol. Šolske poti in okolice šol od voznikov zahtevajo še večjo pazljivost.Kako bo letos urejen promet okoli šol, pojasnjuje Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi.

Svet digitalnih iger se je v zadnjem desetletju razvijal s pospešeno hitrostjo. Preigravala naj bi jih skoraj polovica svetovne populacije, več sto igričarjev pa se je konec tedna zbralo in tekmovalo v mariborski dvorani Tabor. Prisluhnite reportaži z najdlje trajajočega tovrstnega dogodka v Sloveniji.

V zadnjem delu letošnje serije Poletje v laboratoriju se spuščamo globoko na oceansko dno. Sodelavca Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec sta se to poletje pridružila štiritedenski raziskovalni odpravi na vzhodnem Pacifiku. V raziskovalni ekspediciji, ki jo je vodila dr. Monika Bright iz Univerze na Dunaju, so pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci odkrili doslej še neodkrit habitat, kar velja za prelomno odkritje na področju morske mikrobiologije. Bili so prvi v zgodovini, ki so pogledali v jame pod vrelci. Z nami pa delita tudi svojevrstne izkušnje enomesečnega bivanja na visokotehnološko opremljeni ladji sredi Pacifika, daleč od civilizacije, daleč od trgovskih poti. Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih

Od leta 2004 je 26. avgust med drugim tudi svetovni dan psov, ki nas spomni, da si tudi psi zaslužijo dobro življenje in skrb zanje. Zato smo se oglasili v ljubljanskem Zavetišču za zapuščene živali, ki pa je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002, na svetovni dan živali. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana, zdaj pa z njim upravlja zavod Živalski vrt Ljubljana.Leta 2019 so tam na območju nekdanjih hlevov Ljubljanskih mlekarn zgradili novo zavetišče, kamor lahko namestijo do 120 psov. Sogovornica je Olja Ivanović, vodja oskrbnikov Zavetišča Ljubljana.

Je višji znanstveni sodelavec na oddelku za študije konfliktov in razvojne študije na univerzi v Gentu ter raziskovalec tunizijskega Observatorija za prehransko neodvisnost in okolje.Max Ajl pravi, da vojaška in z njo povezane industrije izjemno onesnažujejo. Pojasnjuje, da če bi bila ameriška vojska država, bi bila po izpustih toplogrednih plinov na 46. mestu. Izpostavlja, da ko ljudje govorijo o električnih avtomobilih, redko govorijo o dejstvu, da redke kovine in minerali, ki jih uporabljajo za elektrifikacijo vozil, prihajajo iz držav, kot je Kongo, ki je bil žrtev evropskega kolonializma in neokolonializma.

Zaspanost za volanom je poleg vožnje pod vplivom alkohola, uživanja drog ali drugih prepovedanih snovi ter uporabe mobilnega telefona, ki mu med vožnjo namenjamo preveč pozornosti, eden od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. Mikrospanec ali z drugimi besedami kratkotrajno spanje do največ 15 sekund se ne pojavi nenadoma, ampak nas nanj opozori naše telo. Da je boj z nevidnim sovražnikom neuspešen, se strinjajo tako v zdravstveni kot tudi v prometni stroki, vsi pa opozarjajo, da znakov utrujenosti ne smemo ignorirati, temveč se moramo v izognitev usodnim posledicam nanje pravočasno in ustrezno odzvati.Sogovorniki: dr. Martin Kurent, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Erik Logar, AMZS, vodja področja varna mobilnost, dr. Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Teden, ko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ravno poteka Poletna šola strojništva, preživljamo v enem od tamkajšnjih laboratorijev. Na dislocirani enoti v Tehnološkem parku deluje Laboratorij za eksperimentalno mehaniko, kjer izvajajo vse vrste poskusov s polimeri. Kaj točno so polimeri, zakaj kljub tujosti izraza predstavljajo nekaj najbolj običajnega v našem življenju in kaj ima pri vsem tem čokolada?Sogovorniki: dr. Lidija Slemenik Perše dr. Urška Gradišar Centa dr. Mohor Mihelčič   Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: Skriti svet pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih

V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, iščejo varnejše rešitve. Ena od možnosti je tudi preselitev dveh naselij ob Letuški gmajni na drugo lokacijo v občini. Gre za približno 150 hiš, na izpraznjenem prostoru pa bi zgradili zadrževalnike, ki bi poplavno varnost povečali tudi nižje ob Savinji. O ideji se Matija Mastnak pogovarja s prebivalci, z županom Braslovč Tomažem Žoharjem ter hidrologom in gradbenim inženirjem Rokom Fazarincem.

Spletna aplikacija Poplave 2023 piše, da je do zdaj pomoč prizadetim v poplavah ponudilo več kot 33 tisoč ljudi. Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko, ki koordinira prostovoljce ocenjuje, da na terenu še vedno potrebujejo prostovoljsko pomoč. Poleg tega poziva vse, ki se bodo prijavili kot prostovoljci, naj ustrezno napišejo kdaj lahko ponudijo pomoč. Tako bodo tudi koordinatorjem in tistim, ki pomoč potrebujejo, olajšali delo.

Med finančnimi pomočmi, namenjenimi prizadetim v ujmi, je tudi izredna denarna socialna pomoč, za katero upravičenci lahko zaprosijo pri Centrih za socialno delo. Kdo ima do nje pravico in kako hitro je ta izvedljiva, kako prosilec dokaže svojo škodo, če ta uradno še ni popisana, kakšna bodo merila za višino dodeljene pomoči, sploh pri tistih upravičencih, ki do ujme še niso bili prosilci za socialno pomoč? Bodo te pomoči kakor koli vplivale na višino ostalih socialnih transferjev ali na upravičenost do drugih vrst pomoči pri humanitarnih organizacijah oz. drugih državnih organih? Sogovornica:   Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Kam se obrniti po pomoč in informacije? Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Centri za socialno delo.  

Poletje je čas, ko se praviloma pogosteje odpravljamo na daljša potovanja z avtomobili – ne le mi, temveč tudi naši kosmati prijatelji. V primeru, da nimamo možnosti, da bi naše ljubljenčke pustili v varstvu, ali pa bi počitnice preprosto želeli deliti tudi z njimi, jih moramo izpostaviti dolgotrajnejši vožnji v avtomobilu. Ta pa je lahko zanje stresna in tudi nevarna. Da bi bila vožnja zanje čim udobnejša in da bi varno pripeljali na cilj tako njih kot tudi sebe, je pomembno, da upoštevamo pravila, ki določajo pravilen prevoz hišnih živali.

V Sloveniji se ne izvaja le popis prebivalstva, temveč tudi gozda. Za to med drugim skrbijo strokovnjaki Gozdarskega inštituta. Na terenu so tretjino leta, v tem času pregledajo 800 gozdnih ploskev po vsej državi, na katerih podrobno popišejo vsako drevo, grm in odmrla drevesa. Iz prve roke povedo, da se lesna masa v naših gozdovih povečuje in da pri nas raste toliko dreves, da bi jih lahko naložili na skoraj 17 milijonov tovornjakov. Na eno od takih ploskev se odpravimo skupaj z dr. Galom Kušarjem in Anžetom Martinom Pintarjem z Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine na Gozdarskem inštitutu. Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: Skriti svet pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih

V aplikaciji Poplave 2023 je prijavljenih več kot 30.000 ljudi, ki so bili pripravljeni oditi na pomoč kamorkoli po državi, pomagati in odpravljati posledice poplav prejšnji konec tedna. Preverjamo, kako delo poteka na terenu v Letušu v Savinjski dolini, kjer od jutranjih ur sanirajo namočen parket.

Eno od kapniško najbogatejših jam pri nas so prvi turisti obiskali že leta 1633 in tako letos zaznamujemo 390-letnico turizma v Vilenici in 60 let od njenega vnovičnega odprtja po tem, ko so v obdobju, v katerem je bila Primorska pod Italijo, Italijani zaminirali vhod vanjo. Jama, ki je ime dobila po vilah, ki po dežju še vedno včasih priplešejo iz jame, se ponaša z izjemnimi kapniki in pot do najlepše in zadnje Vilinske dvorane vodi prav po kapniškem rovu, v katerem so jamarji Jamarskega društva Sežana, ki skrbi za jamo, prepoznali različne figure, od Aristotela pa do Kipa svobode.

Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova te dni združuje film, literaturo in posameznike, ki jih zanima stanje sveta oziroma kako ustvariti boljšo prihodnost. Odvija se namreč festival Poletje na platnu in med platnicami, ki ga Slovenska kinoteka organizira v sodelovanju s Pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature. Ob festivalu v branje priporočajo: - Odrast: besednjak za novo dobo (zbornik) - Vesna Liponik: Roko razje - Tanja Badalič Volk: Razraščanja - Irena Štaudohar: Fižolozofija: čudeži vrtnarjenja - Jernej Županič: Navade in uzance - Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija - Jedrt L. Maležič: Napol morilke - Lučka Kajfež Bogataj: Planet voda - Boris Kolar: Potopimo Islandijo - Arkadij in Boris Strugackij: Piknik na robu ceste - Moritz Wienert: Samo mi smo - Ugo Bienvenu: Privzete nastavitve

Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev. Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali. Foto: GRS Škofja Loka

Na tistih poplavljenih območjih, ker so se vode že umaknile in stavbe niso zasute tudi s hudourniškim gruščem in plazovi, so ljudje osnovno čiščenje prostorov večinoma že lahko opravili, zdaj prihaja čas dolgotrajne, naporne in zelo drage sanacije stavb. Sanacija je kompleksen proces. Voda je zalila tudi skrite dele stavb, pravi obseg škode pa se bo pokazal šele skozi čas, zato je treba biti pri sanaciji zelo previden, je med gostovanjem v Svetovalnem servisu na Prvem programu radia povedal dr. Samo Gostič, vodja laboratorija na Gradbenem inštitutu ZRMK. Ponujamo nekaj nasvetov iz pogovora, ki ga je vodil Bojan Leskovec.

Ena od turističnih kmetij v idilični kraški vasi Avber je na pripravah na mednarodno tekmovanje iz astrofizike gostila najboljše slovenske dijake v fiziki in astrofiziki. Na pripravah so kot mentorji sodelovali bivša tekmovalca na olimpijadah iz astronomije in astrofizike Ema Mlinar in Jon Judež ter matematik Jakob Jurij Snoj. Vodja priprav je bil Vid Kavčič, tudi bivši olimpijec, poleg večletnih vodij ekipe Andreja Guština in Dunje Fabjan.

V vrtinec dogodkov preteklega konca tedna so bili vpeti tudi dežurni prognostiki in hidrologi na Agenciji za okolje. Kako je potekal dan prej, kako usodna noč in jutro, bi bilo kaj drugače, če bi ljudi bolj aktivno opozarjali, kaj je po človeški plati najbolj pretreslo njih? Na Agenciji za okolje se je s prognostikom Branetom Gregorčičem in hidrologom Janezom Polajnarjem danes pogovarjala Maja Ratej.

Poveljnik Gasilske Zveze Slovenije o intervencijah po poplavah.Petek o pretresljivih zgodbah, tudi gasilcev, ki so med reševanjem tvegali svojo varnost. Intervencije se razlikujejo - po požarih na Krasu je odziv na poplave popolnoma drugačen. Gasilci so pripravljeni, veliko vlagajo v usposabljanje, izobraževanje in varnost. Glede na teren, na katerem delujejo, je po Petkovih besedah sorazmerno malo nesreč, gasilci pa kvalitetno pomagajo v teh težkih situacijah. 

Tudi Ljubljana se ni izognila poplavam, tokrat so še najbolj prizadele severovzhodni rob glavnega mesta ob reki Savi. V Sneberjah je najhuje prizadeti območji obiskal Damjan Zorc.

V Črno na Koroškem se je terenska ekipa Vala 202 čez Sleme peljala za gasilskim konvojem, ki je prišel na pomoč v dolino pod Peco. Štab, kjer poteka vsa organizacija, je v Centru za usposabljanje delo in varstvo. Tam je od zgodnjih jutranjih ur pravo mravljišče vseh, ki skrbijo za koordinacijo dela in sanacije, nudijo tudi psihološko pomoč. Ena izmed najbolj zaposlenih je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki jo je novica o tem, da se na Koroškem obetajo hude poplave ujela v Dalmaciji.

Kar se je dogajalo v zadnjih dneh je povezalo sicer razdeljeno Koroško. Pa ne le domačine, tudi obiskovalce, turiste. Na Prevaljah smo spoznali Nicka Simmonsa, Angleža, ki je vskočil s popravilom dotrajanih in nedelujočih črpalk za črpanje vode.

V zaselku Struge v občini Luče so bili odrezani od sveta. Ljudje so bili ujeti, polovica zaselka se je spremenila v otok. Prebivalci so pred deročo vodo, ki je vdrla v hiše, zbežali na strehe - z njih so jih reševali s helikopterjem. Pravi čudež je, da so vsi prebivalci ostali živi. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov in glavne ceste v Solčavo ni več. Domačinom je ostalo le to, kar so imeli na sebi.

Statiki so le odmahnili z roko in povedali, da ni več mogoče čakati, hišo je treba porušiti. Rešili so, kar so lahko, in s prijatelji izpraznili tri tedne staro stanovanje. Od petih objektov bo ostal le tri leta star hlev.

V Medvodah so zadnje dni na delu številne intervencijske ekipe, pridružili so se jim številni prostovoljci. Na pomoč pri odvozu nepregledne količine smeti, odpadkov in naplavin so s tovornjaki prišli celo iz prijateljskih občin Koper in Kočevje, številni pa se čudijo, kako jo je v središču kraja brez večjih posledic odnesla stavbe knjižnice. V Medvodah je bil Luka Hvalc.

Na Gorenjskem se je vse skupaj začelo z močnim deževjem prejšnji četrtek, najprej so na tem koncu Slovenije reke prestopile bregove. V Poljanski dolini, Škofji Loki in Selški dolini se je bližala katastrofa.Tamkajšnji prebivalci so navajeni pravilnega obnašanja ob deževju. A vseeno je bil prejšnji četrtek povsem drugačen. Sploh pa dnevi, ki so sledili. Ti so nekaterim za vedno spremenili življenja. Zgodbe prebivalcev, reševalcev, županov, prostovoljcev in samih rek smo zbrali v reportažo iz Poljanske in Selške doline ter seveda Škofje Loke.

Pogovor z Anito Ogulin, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje. Pri ZPM so že pred katastrofo pomagali mnogim, ki niso zmogli sami. Zdaj so izgubili svoje premoženje, celo službe. Anita Ogulin poudarja, da so se vrnili ljudje, ki so jih že reševali in rešili. Otroci so ostali brez predmetov, ki so jim pomenili dom, občutek varnosti. "Teren me je popolnoma presunil. Naletela sem na hišo, ki je bila s hudournikom popolnoma zasuta, v njej so bili tri dni stari dojenčki. Naletela sem na očeta samohranilca, ki je maja plačal zadnji obrok kredita za svojo hišo, na koncu mu je plaz porušil celoten objekt. Nič več ne more rešiti." - Anita Ogulin Dobrodelni dan na RTV Slovenija vas ves dan nagovarja na programih Radia in Televizije Slovenija. Pomagajte na 01 472 00 11 ali pošljite DARUJ5 ali DARUJ10 na 1919.

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o čustvih, koordinaciji in prostovoljcih. Poziva k uporabi spletne aplikacije Poplave 2023, koordinacija prostovoljcev je tako lažja in bolj pregledna. “V ponedeljek ne moremo vsi pomagati na poplavljenih območjih, je prenaverno. Prosim, da bo ta pomoč čimbolj organizirana, se prijavite v spletni aplikaciji. Poiščlite tudi lokalne humanitarne organizacije, morda rabijo pomoč v skladišču. Morda vprašate domače gasilsko društvo, če počistite domač gasilski dom." - Srečko Šestan Dobrodelni dan na RTV Slovenija vas do 18.30 nagovarja na programih Radia Slovenija in do 22.30 na TV Slovenija. Sredstva zbiramo na telefonski številki 01 472 00 11.

Gasilec in pek Tomaž Steblovnik je za 24 ur ostal ujet med plazovi, s kombijem kruha. S sodelavcem sta ga podelila med krajane, kamor sta se zatekla. Ko ju je rešil helikopter, Tomaž ni odlašal in odšel kot radioamater pomagat v klicni center. V družinski hiši, ki jo je Savinja poplavila do 1. nadstropja, je poudarjal, da je njuna zgodba samo malenkost v primerjavi z drugimi. Pokazal je na hišo nedaleč stran: “Mlad par, nova hiša, dve noči sta spala v njej, zdaj je napol uničena.”

V letošnjem poletju je bilo poplavljenih veliko vrtov in njiv. Poplavljena območja moramo nujno ločiti na tista, ki so zaradi zalivanja kleti, poškodovanih obratov, skladišč in kanalizacij potencialno močno kontaminirana in na tista, ki so doživela manj nevarne, a za vrtnine vseeno potencialno uničujoče poplave. Za vse površine najprej velja, da jih je treba takoj, ko vlažnost zemljine to dopušča, prerahljati z rahljalniki ali orodji, ki v zbito zemljo dovajajo kisik. Sicer v njem ostajajo živi le tisti mikroorganizmi, ki povzročajo gnilobo, je v svetovalni oddaji Radia Maribor opozorila kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor Miša Pušenjak.

Katastrofalne ujme so opustošile marsikateri most po državi, o številki je še prezgodaj govoriti. Oglasili smo se na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer se s projektiranjem in revizijo mostov med drugim ukvarja dr. Tatjana Isaković. Kot je poudarila, imamo za projektiranje mostov skupne evropske standarde in če se uporabljajo pravilno, ne bi smelo biti težav. "Vendar pa moramo vedeti, da je bil to tako izjemen dogodek in da takih vodostajev in tolikšnih hitrosti vode pod njimi tudi aktualni predpisi težko predvidijo," je poudarila. Ključno težavo pa vidi tudi v ponovni reviziji, ki je pri nas – ni, zaradi česar smo po njenem zagotovo unikum v Evropi.

Vrata so nam odprli v Visokonapetostnem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani, kjer preizkušajo visokonapetostne naprave v Sloveniji, s posebno mobilno enoto pa so svojim naročnikom na voljo tudi na tujem.To poletje smo se na Valu povabili na obisk v kar nekaj impresivnih znanstvenih laboratorijev, med drugim smo spoznavali raziskovalce, ki so svoje profesionalno življenje posvetili koroziji, strojni inteligenci in plazovom, danes pa vstopamo v prostore, kjer znajo krotiti strele in kjer zmorejo strele pripravljati tudi po naročilu. Naš gostitelj je bil Simon Podkoritnik.  Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: Skriti svet pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih

Nada Jamšek, ki skupaj z možem Martinom v Mostah pri Komendi skrbi za 120-glavo čredo živine pravi, da je živina poplave presenetljivo dobro prenesla."Odplavilo je hrano, bale, orodje, krmila, celo velike traktorske gume je odneslo … vse je šlo … celo do sosednje vasi. Ogromno stvari pogrešamo. Z možem zaradi visoke vode dolgo nisva mogla do krav, saj je voda na dvorišču preveč drla. Lahko sva jih le nemočno poslušala, kako so z glasnim mukanjem iskale pomoč. Po nekem čudežu se so snele z verige in našle pot ven, najmanjšim teličkom žal ni uspelo. Šest jih je odplavilo, trupel dveh še nismo našli." - Nada Jamšek Preberite še: MMC: Ujma nov udarec kmetom: številni ostali brez hrane za živali, tja že prihajajo tovornjaki krme

Poplavna voda lahko s seboj prinese veliko nesnage, tudi neznanih snovi, ki lahko predstavljajo mikrobiološko tveganje za zdravje.Zato se je treba pri čiščenju poplavljenih domov zaščititi, ne samo s škornji in rokavicami, pač pa je pomembna tudi zaščita oči in dihal, zaradi morebitnih plesni ali kakih drugih snovi kot so čistila, ostanki kurilnega olja ali drugih kemičnih snovi pravi Bonia Miljavac, višja zdravnica specialistka in predstojnica Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Novo Mesto. Opozorila je tudi, da naj bodo ljudje, ki čistijo stanovanjske objekte pozorni tudi na morebitne ureznine in druge rane in preverijo kdaj so bili cepljeni proti tetanusu. Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je v včerajšnjih Odmevih na Televiziji Slovenija svetovala tudi, da naj pri prekuhavanju vode, voda intenzivno vre vsaj eno minuto do treh in naj se tako prekuhano vodo uporablja tako za nego dojenčkov in malih otrok, za pripravo hrane pa tudi za umivanje zob.

Razsežnosti največje humanitarne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, se rišejo vsak dan posebej. Potem ko je voda ponekod že našla staro strugo in v poplavljenih objektih že brnijo vodne črpalke in razvlažilci, se pojavljajo vprašanja kaj z električno napeljavo in z belo tehniko, ki je bila v stiku z vodo.

Jurij Kočar, vodja servisne dejavnosti pri AMZS svetuje, da motorjev v zalitem vozilu nikoli in nikdar ne zaganjajte sami. Če vse zdi, da upanje za rešitev avtomobila še obstaja, naj ga lastniki s pomočjo avtovleke odpeljejo do servisne delavnice. V grobem velja, da če je avto poplavilo do pragov vozila upanje, da ga bomo popravili in usposobili za vožnjo, še ostaja. Pri vseh, ki jim je zalilo kabino do vzvratnih ogledal pa upanja tako rekoč ni več.Poslušajte še: Kaj s poplavljeno električno napeljavo in belo tehniko? NIJZ: Kako se zaščititi pri čiščenju poplavljenih domov O kontaminiranih vrtovih in vrtninah po poplavah VROČI MIKROFON: Prijava škod po poplavah

10 milijonov evrov humanitarne pomoči je slovenska vlada namenila prebivalcem na območjih, ki so jih prizadele katastrofalne poplave. Sredstva bosta prejeli humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas in sicer vsaka po pet milijonov. Kako bo potekalo razdeljevanje finančne pomoči? Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije sodelujeta že vrsto let. "Slišimo se v vsaki stiski!" pravita sodelavka Slovenske Karitas Helena Zevnik Rozman in Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega Križa Slovenije.

V Tacnu je danes velika čistilna akcija v kajakaškem centru. Nacionalnega poligona za slalomiste na divjiih vodah ni več, hkrati pa so brez prog ostali tudi drugi slovenski klubi. Že od zgodnjega jutra so bili na savskem bregu mnogi prostovoljci, trenerji in tekmovalci. Tam je bil tudi Jure Jeromen.

Deroči vodotoki in pustošenje narave je v tesni dolini ob potoku v hribih med Ljubnim ob Savinji in Lučami ujeli tudi duhovnika Karla Gržana, kaplana v Lučah in Solčavi. Od sinoči ima znova vsaj telefonsko zvezo, še vedno pa je odrezan od sveta.

Neurja so močno prizadela tudi bančni promet, predvsem pa odpirajo vprašanje, kako bodo šle slovenske banke na roke pri financiranju obnove. Luka Hvalc se je s temi vprašanji odpravil na Združenje bank Slovenije in se pogovarjal z direktorico Stanislavo Zadravec Caprirolo.

Po hudi poplavni ujmi zdaj številna območja v državi ogrožajo plazovi, po informacijah s terena se je v državi v teh dneh sprožilo več kot 1000 plazov.Česa takega na Geološkem zavodu ne pomnijo, pravi direktor tega osrednjega raziskovalnega inštituta za raziskovanje dinamike tal v Sloveniji dr. Miloš Bavec. "Dobrodošla je vsaka nova ura suhega vremena." Prebivalcem pa svetuje opreznost in stik z lokalnimi enotami civilne zaščite. "Prosimo, če je le mogoče, sanacije plazov se ne lotevajte sami, brez posvetovanja. Z nestrokovnimi sanacijami lahko zmanjšate stabilnost površin!"  

Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.Predstavnica ZPM Moste Živa Logar poudarja, da ljudje na prizadetih območjih potrebujejo čisto vse. Prošnje za pomoč zbirajo na 082057016 in 040176102. "Opozarjamo pa na podlagi izkušenj, da je zelo pomembno, da se pomaga in ne otežuje. Ljudje pogosto v želji, da bi pomagali ljudem, nehote lahko naredijo več škode kot koristi. Ne pomagajate ljudem z materialnimi donacijami, če ne veste katere konkretno potrebujejo. Najbolje, da se obrnete na preverjene, verodostojne humanitarne organizacije, da donirate prek njih." Kakor navajajo pri programu Botrstvo: Razumemo, da ljudje zdaj želijo pomagati, a jih hkrati pozivamo, naj bodo previdni, komu in kako darujejo. Verjamemo, da je želja po neposredni pomoči ljudem, skupaj z nezaupanjem v delo humanitarnih organizacij, lahko zelo velika, vendar opozarjamo vse, naj osebnih podatkov, računov, naslovov in drugih osebnih podatkov ne objavljajo in naj ne nakazujejo sredstev na objavljene OSEBNE račune. Taka pomoč lahko zelo velik in oster dvorezen meč: Nakazani zneski lahko znatno vplivajo na višine socialnih transferjev, štipendij in drugih dohodkov Prilivi zneskov kljub označbi CHAR lahko onemogočijo podeljevanje izredne denarne socialne pomoči Prejemniki so javno izpostavljeni: neznanci na domu, prinašajo nepotrebne donacije, ovirajo trenutne ekipe na terenu neprimerno nakazovanje sredstev na TRR svojcev prizadetih oseb: davčni in moralni zapleti Priporočamo izključno darovanje humanitarnim organizacijam, ki jih poznate oz. so preverjeno verodostojne. Večkrat se je že zgodilo, da so čez noč nastala društva, ki so neupravičeno zbirala sredstva ali jih pa niso bila sposobna koristiti za prave namene Vse, ki imate željo donirati pozivamo, da redno spremljate naše spletne strani, na katerih bomo sproti objavljali potrebe družin, ki so jih prizadele poplave. Trenutno bodo najbolj hvaležni za finančne donacije, saj ne vedo kdaj bodo razmere na cestah dovolj stabilne in dostopne, da se bodo lahko odpravili na pot oz. teren. Pomoč je potrebno nuditi takoj in učinkovito, ni pa smiselno prehitevat dogodkov in predvsem brez panike, ker ustvarja preveč prostora za napake in dodatne škode, predvsem pa poglablja stiske! S družinami v stiski pa smo dnevno v stiku, saj je naš cilj, da čim prej zaživijo v dostojnih razmerah! Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. Hrano z daljšim rokom trajanja, higienske pripomočke, plenice in šolske potrebščine lahko prinesete v skladišče ZPM Moste Polje na Zaloški 54 vsak dan med 8.00 in 18.00, donacije bodo razdelili družinam z vseh koncev Slovenije. TRR NAKAZILO: Veriga dobrih ljudiZPM Ljubljana Moste-Polje,Proletarska 1, 1000 Ljubljana ADDIKO bank d.d.: SI56 3300 0000 1303 865BIC: HAABSI22Koda namena: CHARNamen: pomoč prizadetim v poplavahSI00 750

Zgornjesavinjska dolina, zlasti predeli v občinah Luče in Solčava, je še vedno odrezana od sveta. Že vse do začetka ujme dogajanje spremlja Gregor Križnik, pomočnik poveljnika Gasilske zveze za Zgornjesavinjsko dolino in operater na številki 112.

Številni ljudje so se v teh dneh znašli v nezavidljivem položaju, izguba imovine in domovanja velja za eno največjih psiholoških stisk pri posamezniku. Povsem normalno je, da se na to odzovemo čustveno intenzivno, normalno pa je lahko tudi, da čustva zatremo in vse sile usmerimo v odpravljanje posledic povodnji, pravi klinična psihologinja Ivna Bulič. "Za psihično stabilnost posameznika je občutek varnosti prva in osnovna potreba. Izguba imovine je seveda velik napad na občutek varnosti. Za ljudi, ki so izgubili dom, podjetje, živino, ki so izgubili vse tisto, v kar so investirali, je to lahko zelo zelo hud udarec. Pomeni nekaj najhujšega, takoj za izgubo življenja ali pa hudo izgubo zdravja. Varnost je temeljna psihološko potreba, mora biti zagotovljena, da bi sploh lahko razmišljali o čemerkoli drugem. Vsekakor ni za podcenjevati psihološke travme teh dogodkov." Tolažba 'Saj bo vse v redu!' ali 'Samo, da smo živi!', ni najboljši način pristopanja k človeku v stiski, vsekakor pa je vsakršna pomoč in poskus vrnitve v normalnost zelo na mestu. "O psiholoških težavah trenutno bolj verjetno razmišljajo vsi tisti, ki so okoli prizadetih, kot pa oni sami. Pomembno je, da damo zelo jasno vedeti, da smo jim na voljo, to je največ, kar lahko storimo za nekoga v stiski. Da povemo, da smo jim na voljo, da jim damo jasno vedeti, da bomo pomagali in jih podpirali pri tem, za kar nas prosijo. Pomembno je, da pri tem nismo preveč vztrajni in vsiljivi, da ne kličemo 150-krat na dan z vprašanji 'Kako si?', 'A ti kaj manjka?' …, da se izogibamo pretiranemu svetovanju, kaj bi bilo dobro narediti. Ključno je, da sledimo prizadetemu človeku, njegovim potrebam, predvsem pa je dobro, da zna okolica pri prizadetem posamezniku zagotavljati vsaj nekaj normalnosti. Da jim na primer pripravimo topel obrok, da poskrbimo za njihove otroke, da si lahko oddahnejo, da sledimo temu, o čemer se prizadeti posameznik sploh želi pogovarjati v nastali situaciji. Predvsem pa se izogibajmo stavkom, ki bolje delujejo na nas, kot pa na njih, v smislu 'Saj bo vse v redu, vse se bo uredilo …', ali pa 'Pomembno je, da si preživel!'. To so bolj stvari, ki dajo boljši občutek nam, prizadetemu posamezniku pa povzročajo le še dodatno težo. Tem floskulam se izogibajmo, generalno jih opuščajmo, kadar je nekdo v težavah. Bolje je reči: 'Glej, sploh si ne morem predstavljati, v kakšnih težavah si trenutno. Kakorkoli ti lahko pomagam, tu sem.'" S klinično psihologinjo Ivno Bulić se je pogovarjala Maja Ratej, omenjali sta telefonsko številko, ki so jo za občane v stiski vzpostavili v Zdravstvenem domu Domžale. Na voljo so vam na številki 01 724 51 41 od 8.00 do 22.00 ure.

V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.

Nazarje. V centru je uničenih 85 odstotkov objektov, pravi Sebastjan Solar, poveljnik gasilcev. Ki jim je tudi zalilo dom in vso opremo. Skupaj z domačini odpravljajo neverjetno katastrofo. Poroča: Luka Hvalc.

Čeprav razmere niso tako kritične kot drugod po državi, so se sirene zaradi poplavljanja Save oglasile tudi v Ljubljani, in sicer na Brodu in v Tacnu ter v Novih Jaršah. Narasla Sava je v kajakaškem centru Tacen uničila vse, so sporočili s Kajakaške zveze Slovenije. Škoda bo ogromna. 

Naša terenska ekipa se je prebila tudi do Gorenje vasi in Srednje vasi v Poljanski dolini. Veronika Gnezda in Aleš Smrekar, ki sta se pogovarjala z domačini, sporočata, da za takšne razmere, kjer je na eni strani postošila Sora na drugi strani pa zemeljski plazovi, zmanjka besed.

Ob včerajšnjem silovitem naraščanju Savinje se je ta v Celju v dnevu in pol s 164 centimetrov povzpela na kar 700 centimetrov. Današnji obeti so veliko boljši, zjutraj je reka namreč upadla za dobra dva metra, na 474 centimetrov. Razmere se v Celju še naprej umirjajo, terenske enote so opravile preglede in že odstranjujejo posledice ujme. Evakuacija je preklicana za vsa področja, tako da se lahko prebivalci vrnejo domov, vzpostavljeno bo tudi napajanje z električno energijo in plinom, so sporočili z mestne občine. S celjske občine sicer tudi sporočajo, da je na srečo nepoškodavana ostala večina športnih objektov. Na Letnem kopališču Celje, ki se nahaja v neposredni bližini reke Savinje in potoka Ložnica, jih je le nekaj centimetrov ločilo od poplave, a na srečo se je vse dobro izteklo in ni prišlo do razlitja vode na kopališče. Žal pa je situacija na drsališču v Mestnem parku Celje drugačna. Drsališče je bilo poplavljeno, višina vode na objektu je celo višja kot v poplavah v začetku devetdesetih let. Na srečo so letos uspešno zaključili projekt povišanja transformatorske postaje, ki posledično tokrat ni bila poplavljena. Na drsališču bodo, takoj ko bo možno, pristopili k sanaciji. Prvi ukrep bo sanacija strojnice, temu bo sledilo čiščenje in saniranje nastale škode. Ob tem še informacija, da je utekočinjen amonijak, ki se uporablja pri pripravi ledu, pod nadzorom. Dvorano Zlatorog so že včeraj namenili namestitvi prebivalcev iz evakuiranih področij. Danes pa bo pred dvorano Zlatorog ob 13.00 uri zbor občank in občanov, ki želijo pomagati pri odpravi posledic poplav.

Na terenu v Škofji Loki sta Aleš Smrekar in Veronika Gnezda. Sporočata, da so razmere povsem drugačne kot v petek. Sogovorniki poudarjajo, da se počasi vračajo v stare tirnice, ampak vseeno poudarjajo, da do nekaterih še niso niti prišli.

Poplave so močno prizadele tudi osrednjeslovensko regijo. Še ena deževna noč je v Kamniku, Domžalah, Mengšu in Komendi minila bolj mirno kot včerajšnja, se pa že kažejo razsežnosti poplav, kakršnih domačini ne pomnijo. Stanje v najbolj prizadetih občinah severno od Ljubljane je včeraj popoldne preverjala Maja Ratej. Nekaj izjav sogovornikov: celo spodnje nadstropje nam je zalilo, imeli smo meter vode če sem čisto iskren, sem bil tako v šoku, da imam “blackout” “tamali” je rekel, da imamo pred hišo morje kaj hočem reči, še v življenju nisem kaj takega videla, narava sem nam fajn maščuje škode bo za več desetletij kot, da je vse reka, bale sena je razdrlo, apokalipsa ko sem prišel v spodnje stanovanje, je bila voda do gležnjev, v 15 minutah sem vnukinje nosil čez okno ven, voda je bila do vratu Kako so evakuirali vrtec v Mengšu:   "Začelo se je zjutraj, voda je narasla v petih minutah. Otroke smo spravile v zgornje nadstropje, izklopile elektriko, potem pa smo lahko samo še čakale. Nato sta prišla dva gasilca, ki sta bila ves čas pri nas. Skupno je bilo 22 otrok in štiri vzgojiteljice. Ko se je začela akcija reševanja, smo gasilcem v zgornjem nadstropju predale posameznega otroka, zavitega v odejo, ta pa ga je odnesel do traktorja in prikolice, zaradi deročega toka so odnesli tudi nas, vzgojitelje. Voda je segala do napisa 'vrtec', igrišče je bilo prekrito z vodo, tok je bil tako močan, da se ni dalo hoditi. Razmišljam, kaj vse bi se lahko zgodilo, a se je na koncu razpletlo odlično oziroma najboljše, kar se je lahko," vzgojiteljica Ksenja.   "Bilo je nepojmljivo, voda je ekstremno hitro naraščala. Tok je bil premočan za reševanje s šolnom, pridobiti smo morali največji razpoložljivi traktor, da smo lahko zraven prišli s prikolico. Najprej smo napeljali vrv od glavnih vrat proti vrtcu, to je bila koordinacijska os, zaradi deroče vode se namreč ni nič videlo, kar je bilo izjemno nevarno. Nato smo ob njej privezani nosili otroke. Vsak je vzel enega otroka v naročje in smo jih potem predali na prikolico, na kateri je bila vzgojiteljica, ki je mirila otroke. Otroci so bili prestrašeni, ampak izjemno pogumni, tako da smo jim vlivali pogum. Situacija je bila neverjetna," župan občine Mengeš Bogo Ropotar.

Za sobotno hidrološko napoved smo poklicali na Agencijo RS za okolje. Hidrolog Janez Polajnar: "Danes lahko težave pričakujemo na sotočju Save in Krke. V večjem delu države pa je postopno upadanje. Savinja bo počasi upadla, Drava je pod nadzorom, tudi Mura, ki sega do roba protipoplavnih nasipov"

Med najbolj prizadetimi v včerajšnjih poplavah so bili številni kraji v porečju Savinje. V petek popoldne in zvečer se je mimo Celja, kjer so morali evakuirati pet tisoč prebivalcev z območij tik ob reki, Savinja naprej razlivala na širšem območju Laškega, še posebej jo je skupilo središče mesta. Tam je bil tudi naš novinar Luka Hvalc.

V kakšnih razmerah se trenutno nahajajo slovenske reke? Katere lahko prestopijo bregove in poplavijo zvečer in v noči na soboto? Tudi reke, za katere to ni običajno? In kaj se dogaja z reko Dravo ter sodelovanjem z avstrijskimi pristojnimi službami?Sporoča dežurni hidrolog Janez Polajnar, ARSO:  Visokovodni val se pomika proti hrvaški meji. Pričakujemo v Zasavju in Posavju poplavljanje Save.  Tudi reka Mura je že skoraj na robu visokovodnih nasipov.  Poplavijo lahko reke s hudourniškim značajem. Razlivanje in poplavljanje lahko tako pričakujemo na več območjih, ne samo ob večjih rekah.  Dobili smo obvestili, da bo pretok reke Drave iz Avstrije še nekoliko višji. Je pa na žalost dotok v Dravo iz Slovenije, v reke iz Pohorja, Slovenskih goric in ostalih predelov, tudi Meža in Dravinja, prinesejo dodatno količine vode in to povzroča poplavljanje Drave v spodnjem toku. 

"Žal so se uresničile najbolj črne napovedi. Količina padavin v zadnjih 12 urah je bila celo večja od pričakovanj," je izpostavil Brane Gregorčič na današnji izredni novinarski konferenci na Agenciji za okolje. Padavinski dogodek še ni končan, smo na sredini, svarijo pristojni. Težišče poplavnega dogajanja se bo danes pomaknilo na območja osrednje, vzhodne in južne Slovenije. Poplavijo lahko reka Krka, Sava, Dravinja. Anja Hlača Ferjančič se je pogovarjala s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, ki je izpostavil, da je trenutno najhuje na območju Črne na Koroškem, v kampu Menina pa je reševanje s helikopterjem izvajala policija.

Kakšne so trenutne razmere na terenu po Sloveniji? Kakšne razmere lahko ljudje še pričakujejo? Kako se lahko ljudje na poplave tudi pripravijo? Dežurni hidrolog Janez Polajnar, Agencija RS za okolje: Smo na polovici poplavnega dogodka, ki je pa tokrat res silovit. Tako kot smo ga tudi pričakovali in napovedali. Ponoči so dejansko izredno hitro in močno narasle številne reke. Danes se bo poplavno dogajanje preselilo iz zahodne Slovenije v osrednjo, vzhodno in jugovzhodno Slovenijo. Tam pa pričakujemo ponovno silovite hitre poplave rek. Zlasti v porečju Savinje, na Koroškem, tudi reka Drava bo poplavila, vsaj v svojem spodnjem toku, ponekod tudi v osrednjem in zgornjem toku. Poplavljale bodo pa sprva številne reke na območju Dolenjske, zlasti reke s hudourniškim odtokom, reke z Gorjancev. Tudi Kolpa lahko poplavi tam, kjer so zdaj festivali na prostem. Kjer so že poplave, spremljajte svojo okolico in upoštevajte navodila Civilne zaščite. Nikakor pa ne rešujte premoženja v zadnjem hipu. Tam, kjer poplave šele pričakujemo, tam pa imajo tisti, ki živijo ob rekah, še nekaj ur časa, da umaknejo predmete v višja nadstropja. Tudi umaknite avtomobile na varno. In ko se poplave zgodijo, ne rešujte svojega premoženja. Največ žrtev poplav se namreč zgodi v času, ko ljudje rešujejo na primer svoje avtomobile.

Čeprav je četrto največje avstrijsko mesto ime dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, pa je bolj kot po soli znano po sladkih Mozartovih kroglicah, ki jih v Salzburgu prodajajo v vsaki trgovini s slaščicami, čokoladnici, trafiki, torej praktično v vsaki živilski trgovini. In ker se človek kar težko odloči, katere kupiti in katere so najboljše, je dobro vedeti, da so le ene tiste, ki nosijo oznako originalne.

Največji strah voznikov ob neurjih s točo ni, kako bodo varno prispeli na cilj, temveč kako čim prej poskrbeti, da vozila ne poškoduje toča. Tako smo ob neurjih priča polnim bencinskim servisom, pa tudi nevarnemu in nenadnemu ter prepovedanemu ustavljanju v predorih in pod nadvozi. Kako bi morali ravnati, ko nas na poti z našim ljubljenim avtomobilom ujame neurje? Odgovarja Robert Gril z Agencije za varnost prometa.

Tokratni poletni obisk v laboratoriju ni prav nič tipičen. Preživljamo ga na prostem, prav pridejo planinski čevlji, naš cilj je namreč Potoška planina pod Stolom na približno 1300 metrih nadmorske višine.Tam le na videz tiho spi četica plazov, nad katerimi že vrsto let bedi raziskovalna ekipa z Geološkega zavoda Slovenije. Gostiteljici sta geologinja dr. Tina Peternel in krasoslovka dr. Ela Šegina. Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: Skriti svet pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove

Ni samo igralec, ampak tudi pevec v skupini The Blues Brothers. Poleg tega je pisatelj in producent. Verjetno je najbolj znan po vlogah v serijah Jimova družina (According to Jim), Saturday Night Live in Twin Peaks ter po filmih, kot je na primer K-9. Pridružil se je tudi skupini The Blues Brothers. Sicer pa je zdaj tudi kmet. V Oregonu goji konopljo. Jim Belushi. Intervju lahko tudi preberete.

Trenutno vremensko dogajanje marsikoga navdaja s sumničavostjo, ali je to normalno. Od česa je odvisno, da narava eno leto varčuje pri vsaki kaplji, spet drugo pa vse pred sabo silovito ustrahuje z rafali neviht in orkanskega vetra?S kakšnim vremenskim vzorcem imamo trenutno opravka in posledica česa je, preverjamo v pogovoru s klimatologom Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje. Pravi, da je vreme v preteklih tednih res odstopalo in da česa podobnega na Agenciji ne pomnijo. Vertačnik ob tem zavača teorije zarot, češ da se je v tokratni toči našlo tudi sledi nevarnih elementov. "Ozračje je onesnaženo z marsičim, z dovolj dobro raziskovalno opremo lahko najdemo marsikaj," dodaja, "a pomembna je količina." Kako pa nam vremensko sicer kaže kratkoročno? Današnji dan bo po njegovih besedah še dokaj svež, prihodnji trije dnevi pa bodo že običajno topli za konec julija. Kot dodaja Vertačnik, je pred nami 10 vremensko dokaj normalnih dni.

Nepogrešljiv in obvezen element tako udobja kot varnosti v sodobnem avtomobilu je klimatska naprava, ki nam zlasti v poletnih mesecih lajša prenašanje vročine. Pretirane temperaturne razlike med klimatiziranim ozračjem v avtomobilu in zunanjostjo slabo vplivajo na človekovo počutje in posledično na zbranost med vožnjo.Kako pravilno uporabljati in vzdrževati klimatsko napravo v avtomobilu, da bi se izognili zdravstvenim težavam, pojasnjuje dolgoletni novinar Motorevije na AMZS Jure Gregorčič.

Še leto dni je do začetka olimpijskih iger v Parizu. Otvoritvena slovesnost bo prvič v zgodovini potekala na vodi. Prireditelji napovedujejo spektakularno povorko športnikov na ladjicah, ki bodo plule po reki Seni. Igre bodo potekale od 26. julija do 11. avgusta.V tem času pa bo v Parizu tudi t. i. Slovenska hiša, ki bo gostila najboljše slovenske športnike, dobitnike kolajn, obenem pa bo tudi stičišče poslovnega in turističnega dogajanja. Operativni vodja projekta je Matej Kurent, ki ga je pred dnevi v Parizu obiskala Anja Hlača Ferjančič.

Le kdo bi si mislil, da lahko na čisto resni raziskovalni ustanovi, kot je Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, najdemo sup, prislonjen na zid. In ne enega, dva! Na Valovi poletni misiji obiskov v raziskovalnih ustanovah se tokrat mudimo v Laboratoriju za strojno inteligenco, kjer stroje učijo prav tega – inteligence.Od ustvarjanja fotorobotov in virtualne preoblačilnice, učenja senzorjev, da nas obveščajo o stanju poljščin, do zasnove večsenzorskih avtonomnih plovil, ki bi lahko sama v temi ali megli prepoznala ovire na vodi. Ustavimo se tudi v inteligentnem prostoru in kramljamo o tem, kakšna bo naša prihodnost z umetno inteligenco. Naš gostitelj je dr. Simon Dobrišek. Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: Skriti svet pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci

Na Hrvaškem so že pred sezono napovedovali rekorden obisk turistov, a so zaradi višjih cen ponekod doživeli ravno nasprotno zgodbo. Kako pa kaže turistični sezoni pri nas, potem ko naj bi bilo na primer v Portorožu v vrhuncu sezone manj ljudi, kot so pričakovali.Kaj o Sloveniji kot turistični destinaciji menijo tuji obiskovalci in kako letošnjo sezono komentirajo na Slovenski turistični organizaciji (STO)? Odgovarja tudi Livija Kovač Kostantinovič, vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v Sloveniji pri STO.

Koralni grebeni so eno izmed najbolj čudovitih življenjskih okolij na svetu. Lahko jih primerjamo le še z deževnim gozdom ob Amazonki. Toda tudi ta čudoviti svet ogrožajo vedno višje temperature morja. Pa seveda lovci, ki marsikje na črno še vedno lovijo korale.O vsem tem se lahko od junija podučimo tudi v muzeju koral, ki so ga odprli na Hrvaškem, točneje na otoku Zlarin, katerega zgodovina je v bistvu zgodovina lovljenja koral v Jadranskem morju. Otok in seveda tudi muzej je pred kratkim obiskal Aleš Smrekar. Prisluhnete lahko tudi razmislekom domačinov o življenju na otoku.

29-letna Američanka je bila nekdaj poznana predvsem kot avtorica zloglasnega arhitekturnega bloga McMansion Hell.Zdaj Kate Wagner usvaja slovenski jezik in zavzeto spremlja slovensko kolesarstvo. Razpisala se je tudi po zmagi Mateja Mohoriča na etapi Dirke po Franciji.

Galebe nekako povezujemo z morjem in obalnimi kraji, a zadnja leta so se te ptice premaknile tudi v mesta, tudi v Ljubljano, kjer jih te dni pogosto slišimo prav v okolici našega radia.Zakaj? Pojasnjuje Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Z več kot 30-letno tradicijo je Olimpijski festival evropske mladine največji večpanožni športni dogodek za mlade športnike in športnice med 14. in 18. letom. Vsaki dve leti se ga udeleži več tisoč mladih, ki se pomerijo v osmih športnih disciplinah. Letos jih bo gostil Maribor, ki v športni program dodaja tri nove discipline. Po prizoriščih festivala preverjamo, kako se v štajerski prestolnici pripravljajo na prihod mladih športnikov.

113 udeležencev iz 35 držav je sredi poletja sedlo v šolske klopi in se posvetilo učenju slovenščine na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Na tečaj se vpišejo, ker tu iščejo delo ali študirajo ali preprosto zaradi ljubezni do slovenskega jezika. Zgodbe udeležencev so zelo različne.

Avtoceste veljajo za najvarnejše ceste, saj se na njih glede na število vozil in prevoženo razdaljo zgodi najmanj nesreč. Po podatkih Agencije za varnost prometa se je v lanskem letu na slovenskih avtocestah in hitrih cestah zgodilo zgolj 10 % vseh nesreč.Vendar pa vozniki z neustreznim ravnanjem povečujemo tveganja za nastanek nesreč in zastojev. Najpogostejši razlog za nastanek nesreč je namreč neustrezen premik vozila. K zgoščevanju prometa in posledično naletom pa prispeva tudi neupravičena raba levega oziroma prehitevalnega pasu, pojasnjuje Marko Bevc z Agencije za varnost prometa.

To poletje smo se povabili na obisk v naše raziskovalne ustanove in laboratorije, v katerih doslej še nismo bili, a se raziskovalci tam lotevajo vrste zanimivih, aktualnih in celo presenetljivih znanstvenih zagat. Uvodoma se podajamo na Zavod za gradbeništvo Slovenije s sedežem v Ljubljani, kjer med drugim deluje Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito. Korozija je eden od najpogostejših uničevalcev dela človeških rok, njeno odpravljanje in sanacije škode terja ogromno denarja in energije, po nekaterih podatkih lahko preseže tudi do več odstotkov nacionalnega prihodka. V najslabšem primeru so lahko posledica korozije tudi nesreče s smrtnim izidom, kakršno je bilo zrušenje mostu v Genovi leta 2018. Zaradi korozije se kvarijo naši avtomobili, korozija lahko slabi industrijsko proizvodnjo, povzroča uhajanje strupov v pitno vodo … in nenazadnje vpliva na kulturno dediščino. Čeprav je korozijo v antiki opisoval že Platon, še dandanes predstavlja kovinski industriji velikanski izziv. Kovine so namreč vsepovsod okoli nas in če te zaradi vplivov okolja propadajo ali degradirajo, pravimo, da jih je načela korozija, pojasnjujeta tokratna vodnika Miha Hren, ki se raziskovalno posveča koroziji kovine v betonu, in Mirjam Bajt Leban, ki se ukvarja s preiskovanjem vodovodnih instalacij, torej kovinskih materialov, ki so v stiku s pitno vodo, in pa s korozijo pri 3D tiskanih kovinskih materialih. Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: Skriti svet pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih

Predstavljajte si, da ste daleč stran od ponorelega sveta, v prečudoviti naravi, kjer prej kot človeka srečate kakšno divjo kravo ali konja. No, v prihodnjih minutah se bomo preselili natako tja, v Argentino, natančneje v Patagonijo ob jezero San Martin, kjer sredi ničesar, no, Andov, stepe in jezera, leži estancija La Josefina. Pravzaprav se bomo preselili v raj na zemlji, kot ga je opisala Maja Ava Žiberna, ki se je tam kot prostovoljka mudila pred nekaj meseci.

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu je bilo prejšnji teden slišati več različnih jezikov, saj je tam potekal Tabor slovenskih otrok po svetu, letos že 27. po vrsti. Otroci, stari med 8 in 15 let, pa se niso le učili in obnavljali znanje slovenskega jezika, ampak so obiskali tudi nekatere kulturne in naravne znamenitosti, nad katerimi so bili navdušeni. Seveda so se stkala tudi nova prijateljstva, tisti, ki na taboru niso bili prvič, pa so po letu dni spet srečali svoje prijatelje.

Ko se odpravljamo na dopust, se vedno znova soočamo z igro tetrisa v svojem avtomobilu. Mnogi vozniki na morje s sabo vzamejo od kuhinjskih loncev in kovčkov do čolna in koles. Kako poskrbimo, da na cilj pridemo varno in po poti ne izgubimo prtljage, ali pa si dopusta že predčasno ne pokvarimo z globo?

Osma generacija udeležencev programa Podjetno na izzive (krajše PONI) je v kranjski Kovačnici letos pilila svoje podjetniške in poslovne ideje ter svoje hobije pretvorila v čisto zaresno zaposlitev. Novo podjetje oziroma pravno osebo je ustanovila skoraj polovica udeležencev, njihove ideje pa so zelo raznolike: od 3D tiska, doživetij, fotografije, gledališča, gojenja rastlin, gostinstva, grafičnih storitev, iger, izobraževanja, rokodelstva do tekstilnih izdelkov.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

Ali tam, kjer ob semaforju opazite črno tablo z zeleno puščico v desno, kljub rdeči luči na semaforju zavijete desno ali počakate, da se prižge zelena luč? Raziskujemo, kako dobro Slovenci poznamo ta predpis, ki smo ga dobili leta 2021. Kako nam je všeč in kaj dobrega nam je prinesel?O tem, na kaj moramo biti pozorni ob takem zavijanju, z inštruktorjem vožnje na AMZS-ju Manuelom Pungertnikom.

150 udeležencev z različnimi oviranostmi se je na tretjem Parafestivalu na sotočju Tolminke in Soče minuli vikend preizkušalo v številnih športnih aktivnostih, kot so supanje, raftanje, veslanje in kolesarjenje. Večina teh dejavnosti je za invalide v vsakdanjem življenju nedosegljivih. Z njihovih obrazov, polnih pričakovanja, se je dalo razbrati, da so najbolj uživali v vodnih športih. Parafestival z naslovom Vključujem je bil del športnega festivala Soča Outdoor z namenom, da vsi udeleženci, ne glede na gibalne ovire, nastopajo skupaj.

Da Maribor ni sivo in mrtvo mesto, temveč v njem brbota od ustvarjalnosti, so leta 1993 želeli pokazati in dokazati v tukajšnjem Narodnem domu z organizacijo prvega Festivala Lent. Danes o sivini ni ne duha ne sluha, festival pa je tudi letos pisal nove zgodbe. Nocoj bo zadnjo, v 31-ti izvedbi Lenta in 35-ti mednarodnega festivala folklore.

V poletnem solsticiju na Krasu pletejo venčke. Gre za predkrščanski običaj, ki se ponovno obuja. K temu še posebej prispeva društvo, ki se imenuje – kako drugače kot – Venček. V obdobju, ko vse cvete, se je Gorazd Rečnik na Krasu pogovarjal z zeliščarko iz projekta Cvetoče police iz zavoda Dobra pot, kjer poudarjajo lepote, bogastvo, vrednote, načine ohranjanja in soodvisnosti v naravi, njene spremembe ter vpliv človeka na te spremembe.

Minilo je deset let od slavne intervencije Anžeta Albrehta, ko je moral kot gasilec pred gasilskim vozilom preteči dva kilometra in mu s tem pomagal prebiti se do kraja nesreče. Takrat si je zadal cilj, da bo Slovence naučil, kako ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah vzpostaviti reševalni pas za intervencijska vozila. Pet let pozneje je ustanovil še Zavod Reševalni pas. Smo se v tem času naučili pravilno vzpostaviti reševalni pas? Kaj nam še vedno povzroča težave?

Začenja se sezona počitniškega dela. Pred razmahom glavne poletne sezone se sprašujemo, kje je ravnovesje med delal bi, pridobil izkušnje in zaslužil. Kako na počitniško delo gledajo dijaki in kako študenti? Kako so z mladimi, ki šele vstopajo na trg delovne sile, zadovoljni delodajalci? Opozorimo tudi na določene pasti dela na študentsko napotnico. Sogovorniki: Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-študentskem servisu; študenta Klemen in Marcel; dijakinje Sara, Eva in Maša; Gašper Kene, zaposlen v gostinstvu. 

V središču Ljubljane je bilo v soboto veliko belih in črnih šahovskih figur. Na Prešernovem trgu je cel dan potekal ljubljanski šahovski festival, ki je za šahovnico privabil vse, od najmlajših pa do najstarejših ljubiteljev kraljevske igre. Festivala se je udeležil tudi novinar Aljaž Golčer, ki se je na večerni simultanki pomeril z državnim šahovskim prvakom.

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Iz Rusije so danes zjutraj začela prihajati skrb vzbujajoča poročila o vojaškem konfliktu na ruskem ozemlju, o katerem smo že poročali v naših informativnih oddajah. Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik, ki je povedala več o ozadju dogajanja. Kratek povzetek: pripadniki ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina so zavzeli vojaške objekte v mestu Rostov na Donu v bližini ukrajinske meje. Prigožin in vojaki pod njegovim nadzorom zahtevajo zamenjavo v vodstvu ruske vojske in obrambnega ministrstva, predsednik Putin je zahteve označil za izdajo.

Klara Kracina, Teja Miholič, Urša Rahne in Anne Tassel sestavljajo kolektiv umetnic Kvadratni meter.Pred kratkim so se predstavile na festivalu Svetlobna gverila z instalacijo »Izselitveni nalog«. Projekt tematizira vseprisotna strah in negotovost, s katerima se soočajo najemniki stanovanj, v času, ko najemni trg ni reguliran, ko najemodajalci vseskozi prihajajo do novih idej za hiter in višji zaslužek, so zapisale štiri mlade umetnice.

Projekt "Multiplikativni učinki športa na mlade, ki se vključujejo v športne aktivnosti" je gradil na motu zdrav duh v zdravem telesu. Športno udejstvovanje otrok in mladostnikov lahko zaradi discipline in vztrajnosti, ki je potrebna za doseganje rezultatov, pozitivno vpliva na napredek na preostalih področjih njihovega celostnega razvoja. O projektu in izkušnjah govorimo s športnima sodelavcema pri projektu in podiplomskima študentoma Fakultete za šport Nejcem Donavalom in Manco Kutnjak. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

V soboto so ljubljanske ulice za nekaj ur preplavile mavrične zastave. Po navedbah organizatorjev se je letošnje parade ponosa udeležilo okrog 3500 ljudi. Iz avtonomne cone Metelkova so se podali po Masarykovi cesti in mimo Bavarskega dvora sprehodili do Kongresnega trga, kjer so se odvili govori in tudi koncert glasbenice Masayah. Letošnja parada je potekala pod sloganom Več skupnosti en boj. Zaznamovali pa so jo tudi žalitve, napadi in zažigi mavričnih zastav.

Zasidran globoko v soški dolini, Tolmin ni znan le po svoji naravni lepoti, ampak tudi po enem izmed najbolj priznanih lokalnih proizvodov - tolminskem siru, ki ga tukaj izdelujejo že stoletja. Krasi ga nežna, a polna aroma, ki se je razvije med dvomesečnim zorenjem in je prava poslastica za gurmane. Pogovarjali smo se s šele 18-letnim sirarjem Rokom Lipuščkom.Pogovarjali smo se s šele 18-letnim sirarjem Rokom Lipuščkom.

Borut Rovšček, nekdanji profesionalni kolesar in domačin v Tolmina, ki je klanec na Kolovrat po njegovih besedah prevozil n-krat.

75-letni nekdanji kolesar je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najboljših kolesarjev na območju nekdanje države. S kolesarstvom se je začel ukvarjati dokaj pozno, pri 18 letih. Doma niso bili navdušeni nad tem, da kolesar, saj so imeli kmetijo, kjer je bilo treba delati. Jože Valenčič je bil državni prvak v kronometru, cestni dirki ter tudi udeleženec olimpijskih iger v Munchnu. "Učil sem se za krojača, namesto, da bi šel delati na kmetijo, sem najprej naredil 50 km s kolesom." Časi so bili popolnoma drugačni. Jože Valenčič spregovori tudi o tem, kako drugačna je bila priprava in taktika na dirkah. Pa tudi o tem, da je etapa pod 200 km bila redkost.

Že skoraj desetletje ob cestah v okolici Postojne opazujemo opustošen gozd. Domačini se še kako živo spominjajo tistega februarja 2014, ko je bilo v žledolomu uničenih skoraj 10 milijonov kubičnih metrov drevja. Koliko gozda se je že obnovilo in kaj lahko na področju zaščite gozdov pričakujemo v prihodnosti? Sogovornika:- Miha Uhelj, ravnatelj Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna- Robert Rogič, direktor podjetja Kompost, ki še danes sanira posledice žledoloma v Občini Postojna

Večer zvokov je del projekta B-AIR, v katerem Radio Slovenija v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od zibke do pozne starosti. Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.

14. junij je svetovni dan krvodajalcev. Kdo je primeren kandidat za darovanje krvi in organov, kako darujemo in kako se na to pripravimo?Sogovornika: specialistka transfuzijske medicine dr. Polonca Mali dr. Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija Transplant Zapiski:  Več informacij o krvodajalstvu  Več informacij o darovanju organov in tkiv

Salvete in vabljeni na hedonistično kulinarično izkušnjo v rimski obedovalnici – trikliniju. Sprejel nas bo vilikus, nas posedel na tipične ležalnike – klineje, da pa bo izkušnja kar se da pristna, bomo jedli z rokami, pili iz glinenih posod in poslušali rimske recitale. Prestavite se z nami dva tisoč let v preteklost, v rimske čase, ko so Rimljani gradili in zapustili vile tudi pri nas. Tudi v arheološkem parku Simonov zaliv, kamor vas tokrat peljemo na zvočno izkušnjo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

Junij je mesec ponosa LGBTIQ+ skupnosti, ki proslavlja drugačnost in opozarja, da moramo odpraviti diskriminacijo zaradi spola, spolne identitete, usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin.Aktivnostim v podporo te skupnosti so se pridružile tudi nekatere v zadnjih letih vse bolj popularne trgovine Humana Second Hand & Vintage z rabljenimi oblačili. Ena izmed njihovih poslovalnic pa je bila zaradi svoje izložbe, v kateri so bile moške lutke oblečene v ženska (spodnja) oblačila, tarča ostre kritike in celo groženj, zato so morali izložbo spremeniti. Izložbo, ki v večini evropskih prestolnic ne bi niti izstopala, ampak mi gremo kot kaže v druge smeri.* *V prispevek smo skušali dodati tudi mnenje o LGBTIQ+ skupnosti z ljubljanskih ulic. A je bilo mnenje osmih od desetih posameznikov, starih med 17 in 60, 70 let, takšno, da ga brez spodbujanja sovraštva nismo mogli deliti v etru javnega medija.