Pravosodje je te dni osrednja tema na Hrvaškem. Najprej tiha stavka sodnikov in tožilcev, potem pa afera okrog izbire novega generalnega tožilca, o katerem bi moral hrvaški parlament glasovati te dni. Prav nič prijetna zadeva za hrvaško pravosodje, ki je že tako šibka veja oblasti. Da ga je potrebno temeljito prevetriti je pokazal še en razvpit primer, ki zadnje dni polni hrvaške medije: gre za sodno odločitev o skrbništvu nad 12-letnim dečkom, sinom znane hrvaške pevke Severine in njenega nekdanjega partnerja, srbskega poslovneža Milana Popovića

Več evropskih držav so v zadnjih tednih zajeli protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, določenih na ravni EU. Belgija je edina država v EU, kjer se cene stanovanjskih najemnin dvigujejo vsako leto v skladu z inflacijo. Lansko ter začetek letošnjega leta v tem pogledu najemnikom nista ravno naklonjena. Marsikdo pomisli, da bi si stanovanjski problem rešil in izpolnil še kakšno željo z dobitkom pri igrah na srečo. A tudi tu se obeta poostren zakon o igrah na srečo, ki ga pripravlja belgijska zvezna vlada.

Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik in govorili o štirih zanimivih temah: predsedniške volitve v Rusiji, ki bodo 17. marca, protesti v podporo okoljskemu aktivistu v republiki Baškirija, sojenje Darji Trepovi zaradi umora vojaškega blogerja Vladlena Tatarskega in odziv gruzijskega ministrstva za pravosodje na očitke o neprimerni oskrbi nekdanjega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija v zaporniški bolnišnici.

Duhovi zgodovine se očitno še naprej vijejo tudi po dvoranah italijanske oblasti. To očitno velja tudi za duha nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita, ki mu 44 let po smrti preti, da bo ostal brez naziva »vitez italijanske republike«. Letos bo pustni torek 13. februarja, toda v Benetkah bo to v resnici zadnji dan karnevala, ki se začne že 27. januarja. Tega dne bodo ulice, trge in kanale Benetk prvič zasedli cirkusanti in teatranti, ki naj bi v tednih potem poskrbeli za kar tisoč repriz pouličnih predstav – predvsem na teme azijskega vzhoda in odkrivanja sveta. Razlog za to je en sam: v Benetkah letos obeležujejo 700-letnico smrti najbrž najbolj slavnega človeka iz svoje zgodovine – Marca Pola. Italijani ne potrebujejo mednarodnega dneva pice, da bi širili njeno popularnost – kot preostanek sveta pa ga obeležujejo 17. januarja. Zakaj prav tega dne? V Neaplju pravijo, da dan, ko svoj god praznuje sveti Anton Puščavnik, ni naključen. tega dne so namreč v starih časih imeli picopeki pol dneva prosto, saj so sodili med peke, ti pa so si izbrali prav tega svetnika.

Zakaj se je zapletlo pri praznovanju božiča v Črni gori, zakaj je vroče v Republiki Srbski, kaj se dogaja s protesti in protestniki v Beogradu?

Pogovor z dopisnico Karmen Švegl o praznovanju novega leta na Bližnjem vzhodu, na Tajskem in letu zmaja.

Tudi v Berlinu nimajo belega božiča. Na severu Nemčije je s četrtka na petek divjala nevihta Zoltan, padavine še vedno vztrajajo. Kako sicer Nemci tradicionalno preživljajo božič? Letos praznik spremljajo poostrene varnostne razmere na božičnih sejmih in zaostren sindikalni boj za višje plače, med drugim med trgovci in zaposlenimi v železniški infrastrukturi.

Kaj te dni najbolj zaznamuje javni prostor v ZDA? Ameriško vrhovno sodišče se je odločilo, da bo v presojo vzelo tableto za splav, ki jo predpisujejo pri več kot polovici prekinitev nosečnosti v ZDA. Za kaj pravzaprav gre? V javnost so prišli zaskrbljujoči podatki, ki zadevajo varnost potniškega letalstva v ZDA. Piloti, ki imajo psihične težave, le-te skrivajo pred zdravniškimi komisijami. Za depresijo, anksioznostjo in podobnimi stanji naj bi zbolelo približno 5 tisoč pilotov in večina jih še zmeraj leti.

Kako so se prebivalci obmejnega prostora privadili na ponovne kontrole na slovensko italijanski meji? Le te so bile uvedene zaradi povečanega števila ilegalnih prehodov državne meje. Kar se tiče migrantov se v mestu ob Tržaškem zalivu ni nič spremenilo, le letni časi in razmere v katerih so primorani živeti se slabšajo. Čeprav je tržaška škofija s prvim mrazom ponudila okoli 30 dodatnih ležišč za brezdomce, to ni rešitev za stotino migrantov, ki životarijo v mestu. Večina si je zasilne bivake postavila v zapuščenem skladišču ob železniški postaji. Je pa Trst mogoče spoznati tudi drugače in temu je namenjen priročen vodnik »Kako lep je Trst«, ki mesto predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. V njem boste izvedeli kdo sta Mihec in Jakec, ki budno spremljata sprehajalce na Velikem trgu, kdo je bil svoj čas lastnik danes priljubljenega bifeja »da Pepi«, kakšno vlogo so v mestu imele zavarovalnice in kako se je pristanišče razvilo v večkulturno prestolnico. Skratka za vse, ki vas v Trstu zanima nekaj več kot zgolj dobra kava in nakupovanje in radi odkrivate tudi zanimivosti njegovega zaledja, toplo priporočamo.

Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.

Južni Tirolec Jannik Sinner, ki je v finalu klonil proti očitno nepremagljivemu Đokoviču, je kljub temu osvojil italijanska športna srca. V Klicni kodi tudi o svetovnem dnevu revnih, ki je eden od tistih simbolnih dni v katoliškem komentarju, ki niso namenjeni obrednemu verskemu praznovanju, ampak naj bi katoličane spomnili na temeljne vrednote, ki naj bi jim bili zavezani. Kot smo ugotavljali že v preteklih letih, bo Rim tudi letos bolj skopo okrašen kot primerljivo velika mesta na severu Evrope. Ljubitelji jaslic so povabljeni na Trg svetega Petra od 8. decembra dalje: tega dne bodo v levem krilu Berninijevega stebrišča odprli tradicionalno razstavo Sto jaslic, na kateri bodo letos razstavljali tudi trije slovenski jasličarji – dan pozneje pa bo že čas za prižig jelke in odprtje velikih jaslic na Trgu samem. Letos bodo v Vatikanu posebej obeležili 800-letnico čisto prvih jaslic; bilo je pred tremi leti, ko smo obiskali kraj Greccio blizu Rima, kjer je sveti Frančišek Asiški leta 1223 postavil prve jaslice. Pa še o izreku prvostopenjske sodbe v doslej največjem sodnem postopku proti kalabrijski kriminalni organizaciji 'ndrangheta.

Kmalu se bo v Avstriji začela zimska turistična sezona, posledice visoke inflacije v minulih mesecih se bodo poznale tudi pri cenah smučarskih vozovnic. Koliko bodo morali smučarji odšteti za vožnjo na avstrijskih smučiščih? Nad bistveno višjimi cenami pa se že pritožujejo tudi na Dunaju, kjer so se minuli konec tedna odprli prvi predbožični sejmi, kaj se torej v prazničnem decembru obeta v avstrijski prestolnici?

Pretekli teden je srbski predsednik Vučić razpisal predčasne parlamentarne volitve, v 65 mestih, tudi v Beogradu, bodo potekale tudi lokalne volitve. Ključni bodo seveda tudi mediji, za srbske volivce je še vedno najpomembnejša televizija. In tam močno prevladuje Aleksandar Vučić, ki je imel minuli teden pet dolgih intervjujev na petih različnih televizijah. Ob tem je spet pojasnjeval, kdo je njegov oče.

Deset mesecev po uvedbi schengen-a je na meji s Hrvaško spet uveden nadzor. Kaj pravijo ljudje na Hrvaškem o ponovnem preverjanju osebnih dokumentov na meji? Opozicijske stranke z desnega političnega bloka pozivajo k pošiljanju vojske na mejo z Bosno in Hercegovino, drugi pa bi se kar samoorganizirali v nekakšne vaške straže. Premier Andrej Plenković ima težave s sodelovanjem s celotno hrvaško opozicijo. Ko je nedavno v saboru predstavil letno poročilo o delu vlade, ga namreč niso želeli poslušati in so namenoma eno uro povzročali hrup. Ti poslanci so zdaj obtoženi, da so uničili saborske klopi. In še nekaj o poganskem prazniku, ki smo ga prevzeli, o noči čarovnic. V neki šibeniški igralnici so hoteli organizirati predstavo za otroke, pa na koncu ni bilo nič iz tega. Kdo je ukradel noč čarovnic in zakaj?

V Teheranu se bodo sestali zunanji ministri Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Rusije, Turčije in Irana- tema: pozabljena vojna v Gorskem Karabahu. Duma je prejšnji teden sprejela zakon o preklicu ratifikacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Kaj to pomeni? Zaprli so tri odvetnike Alekseja Navalnega, vodilnega opozicijskega politika. Ruski predsednik Putin v zadnjem času redko potuje v tujino, ampak je vseeno prejšnji teden obiskal Kitajsko.

Jutranji pogovor s posebno poročevalko iz Tel Aviva Karmen Švegl

Nemčija ima zaradi zgodovinske krivde poseben odnos do Izraela. Brandenburška vrata v Berlinu so zvečer odeta v barve izraelske zastave. Kako v Nemčiji odmeva vojna v Izraelu? Včeraj so v dveh zveznih deželah, na Bavarskem in v Hessnu potekale volitve v deželni zbor. V obeh deželah so zmagali konzervativci iz stranke CDU/CSU (to je stranka nekdanje kanclerke Merklove), kar ni bilo niti najmanj presenetljivo. Bolj kot to sta pomembni drugi stvari: prvič, kako so se odrezale vladne stranke in koliko podpore je dobila skrajna desnica (Alternativa za Nemčijo), ki se ji podpora v javnomnenjskih anketah krepi. Na Poljskem bodo konec tedna potekale parlamentarne volitve. Njihov izid je nemogoče napovedati. Ali se bo obdržala vlada stranke Zakon in pravičnost ali bo na oblast prišla opozicija pod vodstvom Donalda Tuska?

Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.

Pretekli teden so bile oči Tržačanov uprte v Tržaški zaliv, kjer je bila kar štiri dni zasidrana največja ameriška letalonosilka. Številni trgovci in gostinci so bili menda nad obiskom ameriških vojakov navdušeni, spet drugi, mirovniki in okoljevarstveniki pa prihoda ladje niso bili veseli. Kaj kmalu pa se bo mesto že razveselilo novega dogajanja na morju. V pogovoru z dopisnico iz Trsta ne bomo šli tudi mimo tistega, zaradi česar je Italija v mednarodni politiki te dni spet v središču pozornosti - to je migrantska kriza.

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem tokrat o opioidni epidemiji oz. o tem, da bodo zdaj čez lužo brez recepta prodajali zdravilo, ki preprečuje predoziranje oz. smrt zaradi predoziranja. Več kot 100 tisoč ljudi namreč umre na leto zaradi predoziranja. Govorili pa smo tudi o nori politični sceni, ko republikani skušajo ustavno obtožiti predsednika države, ter o začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Konec avgusta je italijansko javnost močno pretresla zgodba iz Caivana, kraja v zaledju Neaplja, ki velja za eno od središč camorre in trgovine z mamili. Epicenter kriminala sta siromašno blokovsko naselje Parco Verde in njegov zapuščeni športni center. Prav na dan obiska Melonijeve v tem kraju se je v središču Neaplja zgodil še en zločin, povezan z mladoletnimi: pred županstvom je neki šestnajstletnik ustrelil štiriindvajsetletnika – in to zaradi parkirnega mesta za vespo. Še ena aktualna tema pa je zaostritev zakonodaje, ki ureja zaščito žensk pred nasiljem. Analize statističnega zavoda Istat kažejo, da je kar 32 odstotkov žensk v Italiji vsaj enkrat v življenju doživelo fizično ali spolno nasilje, okoli tri odstotke pa jih je preživelo posilstvo. Lani je bilo v Italiji umorjenih 120 žensk, leto pred tem 119 – oziroma dve na milijon prebivalcev. Glede na število prebivalcev je to precej manj kot v Sloveniji, kjer letno zabeležijo med 5 in 7 umorov, ki so posledica partnerskega ali družinskega nasilja nad ženskami. Vendar pa je ta problem mnogo bolj prisoten v zavesti Italijanov kot pa pri Slovencih; upal bi si ugibati, da zaradi učinka kronike.

V Srbiji je začetek letošnjega šolskega leta nekoliko drugačen. Zelo živ je spomin na strelski pohod 3. maja v beograjski osnovni šoli, dan pozneje še v Mladenovcu in Smederevu. Še vedno potekajo protesti proti nasilju ki jih je sprožilo streljanje, v soboto je bil 18. po vrsti. Oblast se zdi, zahtev za zdaj noče slišati. Potekajo še drugi protesti potekajo, v Beogradu so se namreč odločili, da bodo vsi učenci učbenike dobili zastonj, zdaj seveda protestirajo drugod po državi, kjer jih morajo kupiti. Tudi prek vpisov v šole pa lahko vidimo eno največjih težav zahodnega Balkana, množično izseljevanje. A ko stopi na igrišče največja srbska športna ikona tega časa Novak Đoković, je pozabljena marsikatera težava srbskega vsakdanjika.

Turizem ima tudi svoje negativne plati. Poleg prevelikega števila turistov, zaradi katerih trpi življenje domačinov v starih mestnih jedrih, se Hrvaška že leta bori tudi proti nezakoniti privatizaciji obale. Zadnji incident se je zgodil v Dubrovniku, kjer je lastnik ene izmed vil zgradil zid in nanj postavil ograjo na javnem dobrem in s tem preprečil tudi dostop do javne plaže. Potem so zadevo v roke vzeli kar domačini. Pa tudi o nemški družini, ki se ji je minuli konec tedna zgodil malce nenavaden spodrsljaj. Za kaj je šlo? Zakaj so številna hrvaška mesta uvedla tako imenovane sejemske dneve? Kaj prinaša novost prihajajočega šolskega leta in sicer eksperimentalni celodnevni pouk?

Šolsko leto se začne točno čez teden dni v Berlinu, drugod so s počitnicami šele na polovici, v že v šolskih klopeh, že drugi teden. In tudi v Nemčiji je začetek šole zelo stresen, tudi zaradi precej višjih stroškov šolskih potrebščin, primankuje učiteljev. V Klicni kodi tudi o nemški pomoči Sloveniji po poplavah, ter da je bilo življenje pod Angelo Merkel bolj stabilno kot pod Olafom Scholzem.

Avstralija je še vedno država priseljencev. Napovedujejo, da bodo v prihodnje sprejeli tudi do 700 tisoč ljudi na leto. Kateri poklici so najbolj iskani in zaželeni? V Avstraliji živi tudi veliko Slovencev, kako se je med njimi obdržal slovenski jezik, ali spremljajo življenje v matični domovini? Velika tema v Avstraliji so tudi Aborigini, ljudstvo staroselcev. Kakšne pravice imajo in o čem se bo odločalo na skorajšnjem referendumu?

Iz Bruslja se nam oglača dopisnica Mojca Širok. Tudi v belgiji dežuje že več dni, a nikakor ni tako katastrofalno kot v Sloveniji. Dogajanje v naši državi sicer ni šlo mimo Belgijcev, tudi zato ker so pred leti sami utrpeli podobno. Spregovorimo tudi o mehanizmih evropske pomoči Sloveniji in vzponu desnice v Belgiji.

Smo v času turistične sezone, kako so Avstrijci zadovoljni z zasedenostjo turističnih kapacitet in kam odhajajo sami na dopust? Avstrijska vlada pa je tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela del nove zdravstvene reforme, tudi v Avstriji primanjkuje zdravnikov, kako jih nameravajo pridobiti? V teh poletnih mesecih je na Dunaju na ogled tudi velika umetniška inštalacija slovenske umetnice Vanje Bučan z naslovom Ledeniki na potepu, ki se ukvarja s temo podnebnih sprememb.

Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnico iz Trsta ponuja namige za obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v regiji, kot tudi omembno številnih poletnih festivalov.

Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima.

Klicna koda tokrat vrti ameriško številko. Dopisnik Andrej Stopar o tem, da so ameriške manjšine letos izgubile kriterij pozitivne diskriminacije pri vpisu na univerze, vrhovno sodišče je razveljavilo Bidnov odpis študentskih dolgov za najrevnejše in presodilo, da je diskriminacija LGBT, če se ne strinjaš z njihovim sporočilom, ustavna. Donald Trump pa prepričljivo vodi v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo.

V Nemčiji so po zelo uspešnem 3-mesečnem poskusu lani poleti, ko so uvedli enotno mesečno vozovnico za ves javni prevoz za 9,99 evra, zdaj uvedli karto za 49 evrov, s katero lahko ljudje potujejo po vsej državi, vseh mestih, na vseh javnih prevozih, tramvajih, podzemnih, železnicah, z izjemo intercity vlakov. Kako uspešen je projekt? Se je dejansko povečala uporaba javnega prevoza, kar je namen? Enotna vozovnica je le eden od številnih novih projektov nemške vlade, ki pa ta čas ni zelo priljubljena. To potrjuje predvsem visoka podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo, ki je tudi nekakšna stranka protesta, in včeraj je prvič kandidat stranke AFD zmagal v okrožju v Turingiji in postal okrožni glavar. Vroče pa ni samo na politični sceni, tudi v Nemčiji je vročina v mestih vse večja težava, nemški minister za zdravje je predstavil nacionalni načrt za zaščito pred vročino.

Začenja se čas dopustov in potovanj in verjetno je prava mora, če vam zgubijo prtljago Letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti od njih kaže, da so mamila dobro dostopna v večini Evrope in to vse vrste. In glede na medijska poročila je Belgija eno od središč tihotapljenja prepovedanih drog. Za zanimivo potezo je poskrbel Evropski parlament, ki je podprl povečanje števila poslancev v prihodnjem sklicu in koristi naj bi imela tudi Slovenija.

Kako se kažejo podnebne spremembe v azijskih velemestih na podeželju? Na Kitajskem se soočajo s problemom brezposelnosti med mladimi. Kitajska krepi cenzuro, bodo res prepovedali Airdrop in Bluetooth?

V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.

Včeraj je potekal tako imenovani bruseljski tek, na katerem je sodelovalo 42.000 tekačev, tudi veliko Slovencev. Zakaj je tek postal prava bruseljska znamenitost? V Bruslju imajo sistem odlaganja smeti v vrečke, poznati je treba celo paleto barv in jih povezati s pravo vrsto odpadkov, zdaj so zamenjali režim pobiranja in še zlasti bruseljska predmestja so spominjala na južnoitalijanska mesta v času stavke smetarjev. Začelo se je ogrevanju motorjev politike pred evropskimi volitvami, ki bodo čez leto dni; kdo si želi še en mandat, denimo bi Ursula Von der Leyen rada še en mandat vodila Evropsko komisijo?

Nadaljujejo se diplomatske pobude za končanje vojne v Ukrajini, s tem namenom v Moskvo prihaja posebni kitajski odposlanec Oblast v Rusiji sprejema številne represivne zakone, nedavno so aretirali 3 znanstvenike Problem s katerim se sooča ruski predsednik Putin je padanje rodnosti. Kremelj oblikoval seznam 500 oseb, državljanov ZDA, ki jim je po novem prepovedan vstop v Rusijo.

Italija računa na koristi tudi v primeru, če se vojna v Ukrajini zavleče. Že pred meseci je premierka Melonijeva tako obudila zamisel, da bi Italija postala vozlišče evropske oskrbe z energenti iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Organizatorji posveta o zagotavljanju večje rodnosti od vlade zahtevajo, naj ponudi družinam z otroki odločne davčne spodbude, naj nagradi podjetja s pozitivno politiko zaposlovanja mater, naj v družbi ustvarja družinam in otrokom prijazno vzdušje. V Benetkah se začenja veliki Bienale, ki je letos posvečen arhitekturi. Laboratorij prihodnosti – takšen je skupni naslov letošnje razstave. Prvič v zgodovini bo Bienale ponudil fokus na arhitekturno ustvarjanje v Afriki. Na Bienalu seveda tudi slovenski paviljon: letos sta ga zasnovali dve skupini arhitektov mlajše generacije, in sicer biroja Mertelj Vrabič in Vidic Grohar.

Avstrijci se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kar je še posebej zaskrbljujoče pred poletno turistično sezono, v gostinstvu in hotelirstvu primanjkuje okoli 30.000 delavcev. Tudi zaradi tega v gospodarstvu opozarjajo na ponovno podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo. Avstrijce razburja tudi medijsko področje, pred kratkim je vlada sprejela zakon, na podlagi katerega bo prenehal izhajati častnik Wiener Zeitung v tiskani obliki. Slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem je presenetila novica o novem učnem načrtu za ljudske šole, ki predvideva manj ur slovenščine v primerjavi z nemščino. Kako so se odzvali koroški Slovenci?

Stopnja brezposelnoti je bila lani v Sloveniji nižja od povprečja Evropske Unije, znašala je 3,9 odstotka. Najvišja je bila recimo v Španiji – 12,6 odstotka. Kako se je na tem področju izkazala dežela piva in čokolade?

Na dan upora proti okupatorju bo ljubljanski Cankarjev dom gostil kar lepo število Slovencev iz Italije – ob 50 letnici bo svoj koncert imel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Za Slovenci v Italiji je pester politični april. Na začetku meseca so namreč v Furlaniji Julijski krajini potekale deželne volitve. V deželnem parlamentu bo odslej narodno skupnost zastopal zgolj še en poslanec – kaj to pomeni za manjšino? Kaj prinaša projekt Severno jadranske vodikove doline za katero so Slovenija, Hrvaška in dežela Furlanija Julijska krajina prejeli 25 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev?

Letošnja poletna turistična sezona bo prva po vstopu Hrvaške v schengensko območje. Mejni prehodi na slovensko-hrvaški meji so torej odprti, bodo cestninske postaje do nadaljnjega povzročale gnečo in zastoje? Višje bodo letos tudi plače oziroma honorarji delavcev v turizmu, in sicer zaradi pomanjkanja pomanjkanja delovne sile. Je res, da so ponekod za čistilko pripravljeni odšteti tudi do 20 evrov na uro? Pa še zgodba o 19-letnem mladeniču, ki je pred dnevi v Zagrebu ukradel tramvaj in se z njim odpeljal kilometer in pol daleč. In še utrinek o več kot sto let starem kiosku, ki ga je zdaj prevzel Muzej mesta Zagreba, ki ga vodi slovenska zgodovinarka Aleksandra Berberih Slana. Kakšne načrte ima ravnateljica muzeja s tem kioskom?

Na Japonskem so zacvetele češnje, sakura je nacionalni praznik, kako ga obeležijo, kako ga doživljajo? Japonska se sooča s težavo, staranjem prebivalstva in upadom rodnosti. Bodo pomanjkanje ljudi v številnih poklicih nadomestili roboti in dosežki visokih tehnologij? Daljna Azija kot regija postaja vse bolj nemirna, ali to pomeni zaton japonskega pacifizma?

V Nemčiji poteka največja stavka v zadnjih desetletjih, dva sindikata za javne uslužbence zahtevata 10 oziroma 12% zvišanje plač in stopnjujeta pritisk na vlado. Včeraj je v Berlinu potekal referendum, na katerem so odločali, da bi časovnico podnebnih ciljev premaknili na leto 2030 – ko bi mesto moralo postati podnebno nevtralno. A referendum ni uspel, zakaj ne? So podnebni cilji žrtev geopolitičnih razmer in zaostrene energetske situacije tudi v Nemčiji? Nemčija je v Bruslju izsilila, da bodo tudi po letu 2035 lahko prodajali vozila z motorji na notranje izgorevanje, če jih bodo poganjala sintetična goriva, za proizvodnjo katerih je potrebne 5-krat več energije. Zakaj zadnji trenutek in zakaj si nemška vlada tako zelo prizadeva za izjemo s sintetičnimi gorivi, kljub temu da tudi nemški strokovnjaki to ocenjujejo kot nerealno?

Včeraj so črnogorci izbirali predsednika in zdaj vemo, da jih čaka drugi krog, aktualnega predsednika Mila Đukanovića pa težka naloga, če se želi obdržati na oblasti. Velika pričakovanja so bila pred sobotnim srečanjem srbskega predsednika Vučića in kosovskega Kurtija, predstavniki Unije po 12 urah pogajanj niso skrivali razočaranja nad izplenom.

Oskar bo kmalu stoletnik, to noč so pozlačene kipce podelili 95-tič, prireditev je bila tokrat nekoliko krajša, kakšna je bila gledanost televizijskega prenosa? Ali je običajno, da se predsedniške kampanje začnejo dve leti pred volitvami, ker je videti, da smo že globoko v njih? Kakšna je razlika v tem pogledu med republikanci in demokrati? Po dveh letih, odkar sta Amerika in svet videla in izvedela vse, kar je mogoče izvedeti o vdoru Trumpovih privržencev v poslopje kongresa 6. januarja 2021, je dogodek dobil nov, nenavaden obrat. Televizija Fox News govori o mirnem obisku turistov.

Kmetom v Belgiji je prekipelo. Iz Flandrije, večinoma kmetijskega severnega dela države, so v petek s traktorji prišli v Bruselj in za več ur ohromili mesto. Zakaj? Kaj je novega v aferi Katargate? Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen se odpravlja v ZDA – kakšni so trenutni čezatlantski odnosi?

Na Hrvaškem javnost že več tednov zabavajo sporočila z mobilnih telefonov politikov in direktorjev državnih podjetij, ki so del preiskave o korupciji, v njih pa se omenja tudi premier Andrej Plenković. Ker so nekatera sporočila precej neprijetna ali celo obremenjujoča za vpletene, zdaj vlada razmišlja, da bi v spremembah kazenskega zakonika uvedla objavljanje informacij iz spisov tožilstva kot kaznivo dejanje. Hrvaška vlada je te dni poslala v parlament novi zakon o delu ob nedeljah, po katerem bodo trgovine lahko odprte le 16 nedelj v letu. Letos bo Hrvaško ne evrovizijskem odru predstavljala reška rock skupina Let3, z nenavadno pesmijo Mama ŠČ, ki dviguje precej prahu tako doma kot v tujini.

Kako se pust v Belgiji razlikuje od slovenskih pustnih običajev? Zakaj se je treba na pustnem karnevalu dokopati do zmajeve žime in zakaj se ti obeta srečno leto, če med povorko ujameš čebulo? Katere princese so najbolj priljubljene in kateri princi najbolj zaželeni? Odgovori v Klicni kosi z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.

Marca Mengonija tudi slovenskim ljubiteljem italijanske popevke ni treba posebej predstavljati. 34-letnik iz majhnega Ronciglioneja severno od Rima je pred dvanajstimi leti opozoril nase, ko je zmagal v šovu talentov X-faktor. Kmalu potem je debitiral v Sanremu in osvojil tretje mesto. Leta ’13 se je znova pojavil na festivalu in zmagal s pesmijo L'Essenziale. Deset let pozneje – letos – se je v Sanremo vrnil s pesmijo Due vite – Dve življenji – ter že prvi dan obveljal za favorita za zmago, ki jo je v noči na nedeljo tudi dobil. Festival je sicer vzpostavil nekakšen derbi med svežino milanske rap in trap scene ter klasično bravuro rimske šole. Iz Milana in okolice tako prihajajo kar trije od prvih petih z lestvice: Tananai, ki je v pesmi Tango govoril o ukrajinskem paru, ki ga je ločila vojna; pa Mr. Rain z na videz preprosto pesmico, ki pa govori o sprejemanju samega sebe in soljudi, vključno z duševnimi motnjami; ter zlasti reper in pianist Lazza z udarno pesmijo Cenere, ki govori o zapletenem ljubezenskem razmerju. Na drugi – rimski strani: zmagovalec Mengoni in nekoliko mlajši Ultimo, velik ljubljenec rimske mladine in ta čas edini (poleg Maneskinov, seveda), ki je lani poleti uspel napolniti cel rimski Cirkus Maksimus. Za pusta lahko obiščete Viareggio v Toskani, kjer obeležujejo letos svoj 150. karneval. Če bi hoteli še dlje, in to na pristnejši, etnološko zanimivejši karneval – potem priporočamo hribovske kraje Sardinije. Če iščete zabavo v bližini domovine, potem – seveda – zavijte v Benetke, a svetujemo, da vnaprej preverite na spletni strani tamkajšnjega festivala, kateri dan se bo dogajalo kaj, da ne boste samo brezciljno tavali po Mestu v laguni. Če pa bi raje ostali skoraj doma – potem zavijte

Predsedniške volitve v Rusiji bodo sicer šele prihodnje leto meseca marca, a že zdaj so živa ugibanja, ali bo na njih ponovno kandidiral Putin. Milijarder Jevgenij Prigožin, ustanovitelj in lastnik zasebne vojske Wagner je predlagal dumi dopolnilo zakona o diskreditiranju vojske, ki bi veljalo tudi najemniške vojske Ob tem je Duma sprejela dopolnjen zakon po katerem bo bodo poslanci in senatorji morali še vedno prijaviti premoženje, ampak javnost poslej ne bo imela več vpogleda v osebne podatke o lastništvu.

Dve milijardi ljudi - od Pekinga, Seula do Bangkoka - praznuje lunarno novo leto. Pogosto mu rečemo kar kitajsko novo leto, ki ima več kot 3500 let staro tradicijo. Tako se je včeraj končalo leto tigra in začelo leto zajca, v katerega po dolgi pandemiji ter ponovnem odprtju Kitajske polagajo velike upe. Predsednik Xi Jinping je Kitajcem širom po svetu čestital in zaželel naj poskočno ter z veliko entuziazma, kot se za leto zajca spodobi, poženejo kitajsko gospodarstvo. V Klicni kodi kličemo na Tajsko, dopisnico Karmen W. Švegl.

Eden glavnih izzivov za letošnje leto bo tudi za Avstrijce energetska kriza. Kakšni so ukrepi vlade na tem področju? Visoke temperature povzročajo težave tudi v avstrijskem smučarskem turizmu. Kakšno je trenutno stanje na avstrijskih smučiščih? Avstrijce ponovno razburja tudi protikadilska zakonodaja, v tem letu jo nameravajo še poostriti.

V Berlinu še vedno analizirajo eno najbolj divjih silvestrskih noči v zgodovini mesta. Poleg pokanja petard, so skupine mladih na najdaljšo noč v letu napadale policiste, reševalce in gasilce, 33 je bilo poškodovanih. V Porenju so se v vasici Lützerath v preteklih dneh začeli spopadi med policisti in okoljskimi aktivisti. Slednji branijo vasico, ki naj bi jo porušili, da bi lahko širili premogovnik. Podobno nasilne akcije so bile prejšnji teden tudi v Berlinu, aktivisti so se pred ministrstvom za promet skušali poškodovati vozišče tako, da bi to povzročilo prometne zamaške v okolici, ni jim uspelo, blokirajo pa nekatere ceste v mestu. Zakaj okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen?

Beograd ostaja priljubljena silvestrska destinacija tudi za Slovence, z novoletnimi praznovanji tam še niso opravili in bodo trajala še do 14. januarja. Sicer pa je za Srbijo politično naporno leto in tudi Črna gora vstopa v novo leto v nekakšni krizi - brez ustavnega sodišča in vlade - imajo pa zdaj mandatarja Miograda Lekića, a je sporno tudi to.

Kako je rekordna inflacija na Hrvaškem vplivala na božično porabo potrošnikov? Hrvati se bodo že čez pet dni poslovili od kun. Kako potekajo zadnje priprave na prevzem evra? Še ena sprememba se obeta Hrvaški na novega leta dan, odstranile se bodo kontrolne točke na mejah s Slovenijo, Madžarsko, in Italijo na morju, Hrvaška postaja članica schengenske skupine. Kako bodo hrvaške oblasti obeležile ta dogodek, pripravljajo kaj posebnega? Te dni minevata dve leti od rušilnega potresa v regiji Banovina, država pa je zgradila le 6 nadomestnih hiš. Tudi sam predsednik vlade Plenković je javno spregovoril, da popotresna obnova poteka nerazumljivo počasi. Hrvaško in regionalno glasbeno sceno je pretresla novica, da se je v 61-tem letu starosti od nas poslovil znani in cenjeni hrvaški pevec Massimo Savić. Za mnoge je bilo to presenečenje, saj je imel v začetku novembra velik koncert v zagrebški dvorani Arena.

V ZDA je vse v predznaku prihodnjega, 118. sklica kongresa, v katerem bo imela v predstavniškem domu večino Republikanska stranka, v senatu pa so se nekoliko okrepili demokrati. To je povezano tudi z delom posebnega kongresnega odbora, ki preiskuje okoliščine kapitolske vstaje. Kakšne pa so slabi dve leti pred predsedniškimi volitvami možnosti Trumpa za nominacijo in zmago? In še o enem očitno dobrem prijatelju družine Trump se te dni govori, namreč o Elonu Musku in njegovem upravljanju Twitterja.

V Furlaniji Julijski krajini se je začela smučarska sezona, na smučišča v italijanski soseščini radi skočijo Slovenci, ki se čedalje bolj zanimajo tudi za nakupe vikendov, npr. v okolici Trbiža. Kanalska dolina ponuja nekaj privlačnih božičnih sejmov in adventnih sprehodov, predpraznični dnevi pa niso posejani samo z bleščicami, v Trstu je čedalje več migrantov za katere skrbijo zgolj dobrodelne organizacije, ne pa tudi mesto in dežela.

Glede praznične okrasitve se Rim ne more meriti z mesti srednje in severne Evrope. Letos še toliko manj, ker mestne oblasti zaradi energetske draginje ne bodo investirale v okrasitev ulic in je ta prepuščena izključno pobudi trgovcev. Italijanska vlada predlaga zvišanje meje za še dovoljeno poslovanje z gotovino na kar 5000 evrov, medtem ko naj bi bili trgovci po novem obvezani k sprejemanju plačilnih kartic samo pri zneskih, višjih od 60 evrov. Oboje je v nasprotju s cilji evropskega Načrta za okrevanje, oboje pa je tudi v nasprotju z vodili boja proti korupciji in sivi ekonomiji. Nova ministra za okolje Pichetto Fratin in za izobraževanje Valditara sta najavila, da bosta imela vsak po več desetin novih svetovalcev, kar naj bi državo na leto stalo slab milijon evrov. V kritičnem tisku odločitev ironizirajo s stališčem, da še dobro, ker da sta oba povsem neprimerna za svoja ministrska položaja.

V Klicno kodo se je oglasila novinarka Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič, ki je skupaj z ekipo obiskala nekaj ukrajinskih mest. V Buči, predmestju Kijeva, so ruski vojaki marca ubili več kot 450 domačinov, civilistov. Mnoge so zverinsko mučili. Številne ženske in deklice iz Buče so bile posiljene. Pričevanja preživelih in prič zločinov iz Buče so nedoumljiva. Kako se prebivalci Ukrajine prebijajo skozi zimski čas ob izpadih elektrike, čestokrat brez ogrevanja, občasno brez vode? Zakaj so najbolj hvaležni Evropi?

Belgijo je ob začetku nogometnega svetovnega prvenstva zajela navijaška vročica, Antwerpen kot glavna vstopna točka za kokain za Evropo ima probleme s sežigom zaplenjenih rekordnih količin. V Franciji je na trg tradicionalno prišla letošnja vinska letina – beaujolais. Kakšen bo francoski letnik 2022? Ob tem so v deželi galskega petelina izbrali maskoto za poletne olimpijske igre 2024 v Parizu.

Tajpej je največje in glavno mesto otoka in nepriznane države Tajvan. Šteje okrog 2,6 milijona prebivalcev. Te dni ga je obiskala dopisnica RTV Slovenija iz Bangkoka, Karmen Švegl. Ali Tajpej v nekaterih pogledih res spominja na Tokyo? Kako je na Tajvanu čutiti trenja s Kitajsko? Zakaj mladi Tajvanci razmišljajo zelo drugače od nekoliko starejših sodržavljanov?

V Nemčiji so ponekod minuli konec tedna že odprli božične sejme, to je mesec in pol pred božičem, po pandemijski abstinenci se jih večina zelo veseli. Nemci so sicer napolnili plinske zaloge bolj, kot so sprva napovedovali, ob tem pa so sprejeli številne varčevalne ukrepe, omejili so praznično razsvetljavo, odpovedali so se drsališčem, javne zgradbe ogrevajo samo na 19 stopinj Celzija, tudi na bazenih in v predavalnicah so nižje temperature. Ob tem pa se še ena novost obeta v Nemčiji po novem letu – enotna vozovnica za javni prevoz za 49 evrov, Kako bo deloval sistem enotne vozovnice po enotni ceni?

Moskvo je pobelil prvi sneg, Rusija odstopila od sporazuma p izvozu žit iz ukrajinskih pristanišč, obrambni minister je oznanil konec mobilizacije. V Litvo je pobegnila Ksenija Sopčak, hči Putinovega mentorja.

V Bruslju protesti proti slabim okoljskim politikam nekaterih vlad članic EU. Energetska draginja kaže zobe, energetska revščina ni več omejena samo na ljudi z najnižjimi prihodki. Denimo, lastnik verige tajskih restavracij v Belgiji obiskovalce prosi za prispevek v višini 1 evra, da bi lahko plačal račune za zemeljski plin. V luči reševanja energetske krize, se zdi, da so dovoljeni vsi odpustki…. tudi raba fosilnih goriv. Belgija prav tako še ne bo zapirala jedrskih elektrarn

Kako se Avstrijci pripravljajo na hladnejše mesece, kako je denimo z zalogami plina? Podobno kot drugod se tudi Avstrijci soočajo s podražitvami hrane in energentov. Kakšni so ukrepi vlade?. Avstrijci si prizadevajo, da bi podnebno nevtralnost dosegli do leta 2030, na kakšen način naj bi postali podnebno nevtralni in kako gredo njihovi načrti skupaj z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini?

Na najbolj priljubljenih beograjskih tržnicah se zdaj dobi »tista prava roba« za vlaganje in najboljši doma pripravljen ajvar. Pred dnevi so srbsko premierko Ano Brnaić vprašali, kako dolgo bi preživela z minimalno plačo, 40 000 srbskih dinarjev, je priznala, da le nekaj dni. Srbija je pred novim problemom, da od 1. decembra ne bo mogla več uvažati ruske nafte. In za to krivijo Hrvaško. V Republiki srbski so še drugič potekali protesti več tisoč ljudi, ki so prepričani, da je Milorad Dodik v tekmi za predsednik Republike srbske zmagal z volilno prevaro in da je zmago ukradel opozicijski kandidatki Jeleni Trivić. Za konec pa še eno svarilo vsem, ki v teh dneh tako pridno nabirajo gobe. Srbijo je v zadnji dneh pretresla črna gobarska statistika- osem zastrupljenih, ena smrtna žrtev- zaradi gob, ki so jih kupili na tržnici.

Turisti prihajajo na Hrvaško tudi po koncu glavne sezone, nasprotno pa se Hrvati iz domovine vse bolj izseljujejo. Hrvaški statistični zavod je pred dnevi, skoraj leto dni po popisu, objavil dokončne rezultate o stanju nacije. Korupcijske afere so del vsakdanjika, trenutno se na Hrvaškem ukvarjajo z dvema korupcijskima škandaloma, Zagrebčane jezi in deli novi način odlaganja odpadkov, na hrvaškem notranjem ministrstvu pa se »bojijo« konca pandemije koronavirusa. Zakaj? Odgovor v Klicni kodi s Tanjo Borčič Bernard.

V Združenem kraljestvu se bodo danes poslovili od priljubljene kraljice Elizabete II., ki je po več kot sedmih desetletjih na prestolu preminila 8. septembra. Današnji državniški pogreb je vrhunec žalnih slovesnosti in rezultat več desetletij podrobnega načrtovanja. Poznavalci in kronisti pravijo, da gre za največji pogreb v zgodovini. Glede na ocene naj bi si pogrebne slovesnosti prek televizijskih prenosov ogledalo več milijard ljudi. In tu smo pri še enem presežku- šlo naj bi za največji televizijski prenos v zgodovini. Več kot 500 predsednikov, predsednikov vlad, kronanih glav in drugih visokih predstavnikov držav je prispelo v London, za vse so organizirali prevoz s posebnimi avtobusi, z eno izjemo, ki jo predstavlja ameriški predsednik Biden.

V obdobju vladavine Elizabete II. Se je v Italiji zamenjalo deset predsednikov republike, trideset premierjev in 62-ih vlad. Zaključni večer na beneški Mostri je bil izrazito ženski. V Italiji se ta teden začenja šolsko leto brez mask, brez medosebnih razdalj, brez potrdil, brez merjenja telesne temperature in brez učenja na daljavo. Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami je desna sredina skupaj za približno sedemnajst odstotnih točk pred levo sredino.

Z daljnega vzhoda oziroma iz Kitajske prihajajo dokaj nasprotujoče novice o poteku epidemije covida 19. Po eni strani naj bi obvladali epidemijo, po drugi strani pa oblasti vztrajajo pri politiki ničelne tolerance, ki pa je začela resno ogrožati gospodarsko rast ne samo Kitajske, ampak zaradi velikosti njene trgovinske menjave s svetom, tudi razvite države. Kitajska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da se bo 16. oktobra začel 20 kongres Kitajske komunistične partije, ki bo določil smer razvoja najmanj za obdobje naslednjih 5 let. Ali bo na Kitajskem po kongresu prišlo do kakšnih kvalitativnih sprememb? Pred nekaj dnevi so tajvanske sile nad enim od otočkov, ki leži samo nekaj kilometrov proč od Kitajske, sestrelile civilni dron, ki je priletel iz celine oziroma iz Kitajske. Ali lahko takšni incidenti pripeljejo do vojne?

Z dopisnico iz Furlanije-Julijske krajine Špelo Lenardič o kraški ohceti, risoromanu Nekropola, požarih na Krasu in težavah v tovarni, ki izdeluje velike motorje.

V Berlinu se je danes začelo novo šolsko leto. Kakšno je vzdušje po rekordno vročem poletju? Iz Berlina se javlja dopisnica Polona Fijavž.

V Bruslju je EU birokracija na dopustu, kar pa seveda ne pomeni, da se čisto nič ne dogaja. Sredi glavnega trga so pred dnevi postavili pravo cvetlično preprogo.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. V Gazi trenutno velja premirje, kaj pomenijo zadnji dogodki v dolgoletnem konfliktu? Kakšno je življenje v Odesi, ki je skupaj z drugimi črnomorskimi pristanišči zelo pomembna tudi za izvoz ukrajinskih žit? Pri dogovoru med Rusijo in Ukrajino je pomembno vlogo odigrala Turčija, ali to pomeni, da je Turčiji cena na diplomatskem parketu zrastla?

Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.

Aktualno v Bruslju in Belgiji z Mojco Širok.

Boštjan Anžin o nenapovedanem obisku srbskega predsednika v Jasenovcu, obeleževanju smrti vojnih zločincev, verouku v srbskih šolah, poti Severne Makedonije v Evropsko unijo, ki jo spremlja pogojevanje Bolgarije.

S Petro Kos Gnamuš o podražitvah v Avstriji, podnebnem bonusu, pripravah na "kovidno" jesen in 50-letnici sprejetja zakona o postavitvi prvih dvojezičnih krajevnih napisov.

Kam drugam bi poklicali 4. julija, kot čez lužo? Razlog je praznovanje Dneva neodvisnosti, ki sicer v luči zadnjih dogodkov iz ZDA ponuja vprašanje, koliko razlogov sploh imajo Američani za veselje. Tamkajšnja sodišča v zadnjih tednih delajo s polno paro in poganjajo časovni stroj v preteklost. V Klicni kodi gostuje Andrej Stopar.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem JuričemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. ŠveglVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Novinarski kolega in nekdanji dopisnik iz Pekinga Uroš Lipušček o najbolj odmevnih kitajskih temah zadnjih dni. Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o položaju in delovanju srbskih medijevVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z berlinsko dopisnico Polono FijavžVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji ogovor z dopisnico iz Trsta Špelo LenardičVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z washingtonskim dopisnikom Andrejem StoparjemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Bruseljski dopisnik Igor Jurič se je tokrat oglasil iz Pariza, kjer je spremljal drugi krog ftancoskih predsedniških volitevVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić BernardVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom PetrovcemZa Italijo je zemeljski plin strateško pomemben – ne samo zaradi ogrevanja in uporabe v gospodinjstvih, ampak tudi v industriji – recimo v steklarstvu, železarstvu in proizvodnji keramike. Predvsem pa je nujen za proizvodnjo elektrike: kar dve petini je v Italiji proizvedejo iz plina. Kako se torej obnaša italijanska politika na tem področju?  No, veliko je kritičnih glasov v tukajšnji javnosti, ki kažejo s prstom na okoljevarstvenike: zaradi njihovega pritiska so v Italiji v zadnjih tridesetih letih omejili iskanje in izkoriščanje domačih vrtin plina, po drugi strani pa povsem zaprli vrata jedrskim elektrarnam. Oboje je zdaj znova našlo v javno razpravo. Medtem so potrošniki vsaj malo zajeli zrak -ampak samo pri cenah bencina in diesla. Te so konec marca skoraj povsod padle pod 2 evra za liter, in sicer po zaslugi 30-dnevnega zmanjšanja posebnih davščin na motorna goriva. Ali bo vlada ta ukrep konec aprila podaljšala, še ni jasno. Zato pa marsikoga že skrbijo tudi cene živil: cene testenin, recimo, so se marca dvignile za 13 odstotkov, cene kruha pa za 6. Draginja pa se pozna tudi pri – za Italijo simbolni – skodelici kave: marsikod po mestih severa države je cena za običajni espresso že dosegla ali celo presegla evro in dvajset centov – potem ko je cena leta znašala okrogel evro.      

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z Marjanom Vešligajem , ki je za Radio Slovenija v Budimpešti spremljal madžarske parlamentarne volitveVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić BernardVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.V jutranjem programu smo se pogovarjali z bruseljsko dopisnico Mojco, ki se je tokrat oglasila iz ParizaVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve Vlasto JeseničnikVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z washingtonskim dopisnikom Andrejem StoparjemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Jutranji pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki se je podal na tromejo med Madžarsko, Romunijo in Ukrajino. Jutranji pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom s tromeje Ukrajina-Romunija-MadžarskaVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos GnamušVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo, kakšno je aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Dubaja Karmen W. ŠveglVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem StoparjemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor s poznavalcem Kitajske, novinarjem Urošem Lipuščkom.Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima Jankom PetrovcemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo trenutno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom AnžinomVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem JuričemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono FijavžVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić BernardVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto JeseničnikVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco ŠirokVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico RTV Slovenija iz Trsta, Špelo LenardičVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Boštjan Anžin je ponoči prispel v Prištino, kjer spremlja nadaljevanje obiska slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Včeraj je bil predsednik Pahor (še) v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pogovorjala sta se tudi o tem, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana prepočasen.Boštjan Anžin je ponoči prispel v Prištino, kjer spremlja nadaljevanje obiska slovenskega predsednika Boruta PahorjaVčeraj je bil slovenski predsednik Borut Pahor v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pogovorjala sta se tudi o tem, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v povezavo prepočasen. "Hvaležni so Sloveniji za vsak poskus, ki je bil narejen, med drugim smo imeli vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana. Če pa pogledamo, kaj konkretno se je spremenilo, se pa velika vprašanja niso reševala. Najbolj so upali, da bi – seveda je še nekaj časa, do konca decembra – Severna Makedonija in Albanija dobili zeleno luč za pogajanja." Predsednik Borut Pahor bo svoj obisk sklenil z obiskom slovenskih vojakov, ki delujejo v okviru KFOR-ja. "Tu so slovenski vojaki med drugim odgovorni za to, da pazijo na samostan Visoki Dečani. Razmere so zadnji mesec kar precej napete; veliko incidentov je bilo med Srbijo in Kosovom. Tako da se bo zanimivo pogovoriti s temi vojaki in ugotoviti, kako to občutijo oni."

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. ŠveglVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z avstrijsko dopisnico Petro Kos GnamušVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor s poznavalcem razmer na Kitajskem Urošem Lipuščkom

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono FijavžVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem. Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem StoparjemNovi razkriti dokumenti kažejo, da se številni Facebookovi sodelavci ne strinjajo z namerno nastavitvijo algoritmov, ki generirajo teme, ki zanimajo uporabnike. Z dopisnikom iz ZDA pa tokrat tudi o Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) ZDA, ki da je financiral raziskave koronavirusa netopirjev v laboratoriju v Wuhanu. Če se bo izkazalo, da zadeva drži, bi to lahko pomenilo, da so ZDA in Kitajska razvijale programe invazivnih (za človeka) virusov in v konkretnem primeru zdajšnje pandemije povzročile smrti milijonov, samo v ZDA več kot 700 tisoč ljudi.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem JuričemBruselj, ki je ena od federalnih enot, je tako po manjši zamudi, ker je bilo treba sprejeti še zakonsko podlago, s petkom uvedel t.i. covid varnostno potrdilo. Čez 14 dni, se pravi 1.novembra, ga bodo uvedli tudi v drugi frankofonski regiji Valoniji in bo prav tako veljal za zdaj do sredine januarja. Potem pa imamo tudi še flamsko oziroma nizozemsko govorečo Flandrijo, kjer pa se za tak ukrep sploh ne bodo odločili in so sprostili že večino proticovidnih ukrepov. Razlog za tako različne ukrepe je zelo preprost - stopnja precepljenosti. Flandrija je v samem evropskem vrhu, saj je cepljenih že več kot 86 odstotkov prebivalcev, Walonija je pri 76, Bruselj pa caplja močno zadaj s komaj 56 odstotki in to kljub temu, da se oblasti trudijo na vse načine spodbuditi cepljenje. Belgija ni le dežela piva, pomfrija in čokolade, temveč na nek način tudi središče evropskega stripa. Mene osebno je recimo res presenetilo, ko sem prišel pred skoraj 3 leti v Bruselj, da je po mestu ogromno zgradb katerih stene so spremenjene v murale na njih pa večinoma različni stripovski junaki. Od takih, ki so znani tudi pri nas v Sloveniji - recimo Tintin, Smrkci, Lucky Luke do junakov, ki živijo med Belgijci. Obstaja celo posebna pot po Bruslju in interaktiven zemljevid, da si lahko pogledate vse te murale. Pred tremi leti, po več kot 100 letih, so spet opazili prvega volka, pravzaprav volkuljo na ozemlju Belgije. Naravovarstveniki so bili navdušeni, malo manj pa lovci in predvsem rejci živali. No v teh letih se je njihova slaba volja samo še povečala. Zdaj je verjetno na ozemlju Belgije že kakih 10 volkov, točnega števila nihče ne ve, kar se volkovi lahko selijo zelo daleč. Potem nekaj jih je končalo pod kolesi avtomobilov, za enega se pa zdaj naravovarstveniki bojijo, da je postal žrtev nasprotnikov volkov.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima, Jankom PetrovcemSprejemanje protikoronskih ukrepov je v Italiji politično lažje, saj državi vlada široka koalicija skoraj vseh parlamentarnih strank z izjemo skrajne desnice. Mestoma se pojavljajo odstopanja, zlasti na vladni desnici, ki si želi hitrejšega sproščanja – vendar pa glede tega ni enotna. Če pogledamo v Ligo, recimo, opazimo, da njen vodja Salvini mnogokrat »postavi voz pred konje«, kot pravijo Italijani, da bi tako zavrl pojemanje podpore volivcev, vendar pa se z njim pogosto ne strinjajo predsedniki dežel iz njegove stranke. Z napovedjo obveznega PCT pogoja je Italiji tudi uspelo pospešiti cepilno kampanjo. Trenutno je v Italiji precepljenih 80 odstotkov starejših od 12 let, še pet odstotkov jih je prejelo prvega od dveh odmerkov, zdaj pa začenjajo že tudi s tretjim odmerkom za starejše od 60 let, ki so se cepili pred vsaj šestimi meseci. Italijanski kini bodo od danes lahko sto-odsotno zasedeni. Tega so se gotovo razveselili organizatorji rimskega filmskega festivala Festa del Cinema, ki se začenja v četrtek. Rimski filmski festival sicer ni tako pomemben kot beneški, zato pa je toliko pomembnejši za distributerje filmov na italijanskem trgu – ki sem vsako leto pripeljejo tudi lep cvet filmskega zvezdništva. V prihodnjih dneh bomo tako v Rimu lahko srečali tudi Quentina Tarantina in Tima Burtona, ki bosta prišla po nagradi za življenjsko delo. Sicer pa se visoka sezona v Rimu še ni končala; oktober je izredno priljubljen mesec za obiskovalce, lačne kulture. Zato poleg festivala omenimo vsaj odprtje nove, pa hkrati zadnje letošnje italijanske razstave, posvečene 700-letnici smrti Danteja Alighierija. V razstavišču nekdanjih konjušnic na Kvirinalskem griču bodo tako v petek odprli razstavo z naslovom Inferno. Gre za izbor 200 umentiških del iz več kot 80-ih muzejev in zasebnih zbirk sveta, ki so nastala med srednjim vekom in sodobnim časom, skupna točka vsem pa je, da so se navdihovala pri Dantejevi viziji Pekla. Ta razstava bo odprta do januarja prihodnje leto.  

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve, Vlasto JeseničnikVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić BernardVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco ŠirokVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo LenardičVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.