Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili  prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.

Pomemben izziv na področju duševnega zdravja  v slovenskem prostoru je sodelovanje različnih strokovnjakov, tako znotraj kot zunaj zdravstva. Na nedavnem posvetu v Državnem zboru je tako psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda predstavila primer iz lastne prakse, kjer so uspešno združili psihiatrični in psihoterapevtski pristop zdravljenja. 

Področje psihoterapije je  pri nas že vrsto let neurejeno tako glede izobrazbe kot nadzora izvajalcev. Danes se lahko prav vsak z nekaj vikend tečaji okliče za psihoterapevta in k temu doda še nekaj zdravljenja z meditacijo ali neko obliko ezoterike. Strokovnjaki, tako tisti v zdravstveni stroki, to so npr. klinični psihologi in psihiatri, kot strokovno usposobljeni psihoterapevti različnih smeri, si zato prizadevajo za večjo preglednost tega poklica. Prisluhnili smo predsednici Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenji Kos. 

V rubriki Življenje išče pot smo nekaj besed posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu nam bo pojasnil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe. V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu. Sporočilo pepelnične srede najdemo tudi v slovenski literaturi. Tako je Simon Gregorčič v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost. Z nami je bila slavistka  Marjeta Žebovec.

Minuli teden smo obeležili Dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Pri vzgoji za uporabo spleta so pomembne tudi smernice, ki so jih pediatri in drugi sprejeli leta 2021. Da bi zaživele tudi v družinah in šolah, se trudi pediatrinja dr. Anja Radšel.

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

V tednu pred svetovnim dnevom bolnikov, ki ga smo obeležili 11. februarja na praznik Matere božje iz Lurda, je bil naš gost bolniški duhovnik p. Ivan Hočevar, ki oskrbuje UKC Maribor in Dom Danice Vogrinec. Pogovarjali smo se o zakramentu bolniškega maziljenja, ki ga Cerkev nudi bolnim za okrevanje in duhovno pomoč, umirajočim pa kot popotnico v novo življenje. 

Naša gostja zakonska in družinska terapevtka Jana Lavtižar je spregovorila o dilemi: kdaj ostati v zakonu ali zvezi in kdaj oditi? Vse prevečkrat namreč ljudje iščejo sebi podobne osebe, s katero se bodo v vsem ujeli. A kmalu pride resničnost, ki zahteva, da se vsak nekako odlepi od vzorcev vedenja, ki kvarijo odnose.

Ljudje potrebujemo vez z drugimi, stiki nas osmišljajo. Zato je razhod lahko za mnoge zelo boleč in nekatere zlomi. Ste pravkar s težkim srcem odšli iz zveze, ali pa ste morali sprejeti odhod partnerja, ste že dolgo ločeni, a imate občutek, da še ne morete zadihati? Se vam zdi, da ne boste nikoli več zaživeli polno in radostno? Pogovarjali smo se z Jano Lavtižar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki tudi iz svojih izkušenj pomaga posameznikom iz malodušja, strahov in sramu.

Ločitve zakonske zveze ali razhodi neformalnih intimnih zvez so zelo boleči dogodki. Statistika pove, da razpade že vsak tretji zakon. Poleg tega so tu še neformalne partnerske zveze, ki niso zajete v statistike. Vse to nam govori o številnih razočaranjih in bolečinah. Kako to doživljajo otroci in kakšne spremembe so se zgodile v družbi, nam je povedala zakonska in družinska terapevtka Jana Lavtižar.

Bralec in velik podpornik revije Vzgoja je tudi pomožni škof Anton Jamnik. Kot predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je izpostavil pohvalno dejstvo, da je revija zares pluralna in odprta za zelo različne avtorje na tem področju. Ta drža je po njegovem mnenju nujna tudi pri večjem uvajanju vedenja o etiki in religijah v slovenskem šolskem programu. Obžaluje, da danes učenci in dijaki skoraj ničesar ne vedo o teh tematikah, zato pa se, tako meni škof, krepijo predsodki in strahovi.

Za dosedanje prispevke na tem in številnih drugih področjih se je ustvarjalcem revije Vzgoja zahvalil ljubljanski pomožni škof in predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci dr. Anton Jamnik.  Izpostavil je pluralnost objav in pomen vzgoje v učnem procesu. 

V decembru je izšla 100. številka revije Vzgoja, ki jo od leta 1999 izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Pomeni pomemben prispevek k pluralni razpravi o številnih vzgojno-izobraževalnih vprašanjih v javnem prostoru, iz katerega je bila beseda »vzgoja« še nedavno skoraj izbrisana. Pot revije sta ovrednotila predsednica Mari Žabjek in p. Silvo Šinkovec.

 Svetopisemski maraton že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju božje besede. Poleg osrednje-slovenskega branja Svetega Pisma na daljavo potekajo tudi številni mini maratonu ter bogat spremljevalni program. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton,  smo vprašali Tanjo Povšnar Vrečar, ki sodeluje pri pripravi kot prostovoljka.

Organizatorji  Svetopisemskega maratona  želijo, da se božja beseda širi, zato vabijo tudi župnije, da pripravijo krajše t.i. mini maratone branja SP. Posebno izkušnjo s tem ima Monika Jeglič iz Zgornjega Tuhinja, kjer ga bodo izvedli tudi letos. Morda bo njena zagnanost spodbuda še drugim, da se opogumijo in ga organizirajo na svoji župniji. Lahko je to tudi eno samo popoldne. 

V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.

Zdravnik psihiater prof. dr. Jožef Magdič je razmišljal o plemenitosti ženske in s čim lahko ona prispeva k več miru v družini in družbi. Izpostavil je tudi potrebnost čiste duše in skromnosti v življenju, saj je materializem velik ubijalec duše.

Prisluhnili smo delu pogovora z zdravnikom psihiatrom in psihoanalitikom prof. dr. Jožefom Magdičem, ki je razmišljal o poti do notranjega miru. Pomembna zdravilna točka na tej poti je tudi ljubezen, pravi, in sicer v kombinaciji s spoštovanjem.

Prvega januarja smo obeležili Svetovni dan miru in zato gostili prof. dr. Jožefa Magdiča, zdravnika psihiatra in psihoanalitika, ki zase pravi, da je zdravnik dušeslovec. Prepričan je, da nam razpršenost življenja prinaša dušni nemir, na kar pa imamo nekaj vpliva.

Eden od temeljev vsake religije je morala oz. etika, ki v islamu prepoveduje aktivno končanje življenja. Več o tem je pojasnij mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nevzet Porić.

Večkrat smo že poročali o naporih posameznikov in različnih združenj za več kulture življenja v naši družbi, ki se sooča s težnjami po prostovoljnem končanju življenja, ki bi bilo vpisano celo v zakonodajo. Tokrat smo slišali stališči predstavnika judovske skupnosti Borisa Čerina-Levija in binkoštne skupnosti Daniela Grabarja.

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

Vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko je v tem božičnem času spregovorila o potrebnih vrlinah babice oz. babičarja, o tem kaj vse nudijo porodnicam v porodnišnici in kako očete pripravijo na navzočnost in pomoč pri porodu.

Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.

Ko otrok pride v skupnost Cenacolo zaradi zasvojenosti, je potrebno, da se v proces zdravljenja vključi celotna družina. Skupnost namreč ponuja tudi srečanja za starše, saj so pristojni prepričani, da so spreobrnjeni in spremenjeni starši pot do rešenih otrok. Prisluhnili smo izkušnji Katarine in Andreja Mohar.

Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.

Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo. 

Govorili smo o pasteh uporabe pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih in sicer o tem, katere vsebine so zanje res škodljive, kako naj starši uporabljajo možnosti starševskega nadzora v telefonih otrok in kako jim vsebinsko prihaja naproti Inštitut Integrum.

Razkrivali smo pasti, ki na mlade pretijo pri uporabi telefonov. Pri tem je velika odgovornost staršev, pri kateri starosti bodo otroku telefon omogočili. Dejstvo pa je, da če otrok telefon dobi pozneje kakor sovrstniki, to ustvari pritisk tako na otroke kakor na starše. Benjamin Tomažič iz Inštituta Integrum predlaga nekatera pravila in dogovore.

Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.

Prisluhnili smo drugemu delu pogovora z Nevenko Ivanušec in njenim sinom, ki jo skupaj s sestro, podpira pri njenih prizadevanjih, da najdejo brata, novorojenčka, ki je leta 1979 izginil v ljubljanski porodnišnici. Rekli so ji, da je umrl in ji ga niso več pokazali niti mrtvega. Njena zgodba ni osamljen primer, saj je v 80. letih prejšnjega stoletja v Sloveniji umrlo 70 novorojenčkov v sumljivih okoliščinah.

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

V Tednu Karitas smo se z vodjo Zavetišča za brezdomne osebe - sv. Martin v Mariboru Boštjanom Cvetičem pogovarjali, kakšno upanje dajejo brezdomnim in kaj mu osebno pomaga, da že 17 let vztraja v svojem poslanstvu, ki ni le osemurna služba.

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?

S socialno pedagoginjo dr. Heleno Jeriček Klanšček iz NIJZ smo govorili o mladih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Prav je, da govorimo o njih, da govorimo o dobrem in spodbudnem, kar se dogaja v naši družbi, kajti vse preveč vidimo in slišimo le o slabem, premalo pa o dobrem. Rezultati so sad mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenjav šolskem obdobju.

Vodja mednarodne raziskave o zdravju in vedenju v šolskem obdobju socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ je spregovorila o mladih, ki po rezultatih raziskave v precejšnji meri doživljajo preveč osamljenosti, tesnobe in žalosti.

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je občutke osamljenosti, tesnobe in žalosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ nam je opisala, kdaj ti občutki postanejo zaskrbljujoči za razvoj mladostnika.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja je že vrsto let dostopen za vse, ki trpijo v bližnjih odnosih. Ker so žrtve večinoma pozabljene, želi režiserka in sociologinja dr. Marija Zidar posneti dokumentarni film in vključiti izkušnje tistih, ki so kakorkoli bili vpleteni v določeno zgodbo nasilja nad žensko v intimno partnerski zvezi.

Z režiserko in sociologinjo dr. Marijo Zidar smo govorili o njeni izkušnji snemanja filma Odpuščanje in o socialnih značilnostih moških, ki zagrešijo femicid.

Vsako leto v Sloveniji umre nasilne smrti od 5-10 ženk intimno partnerskih zvezah ali zakonih. In prav o teh žrtvah želi režiserka in sociologinja dr. Marijo Zidar pripraviti dokumentarni film. Vse tiste, ki ste pripravljeni o svojem doživljanju dogodkov karkoli izpovedati, vabijo k sodelovanju. Prisluhnite ji v rubriki Življenje išče pot ob 9.20.

V Sloveniji deluje kar nekaj ambulant za obravnavo kronične bolečine. Tam bolnikov ne označijo za hipohondre, temveč jim prisluhnejo in verjamejo ter skušajo pomagati. Pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pa so za ozaveščanje bolnikov izdali plakat s kratico POLH.

Govorili smo o kroničnih bolečinah, ki so npr. posledica obrabe sklepov ali starih poškodb. Pri tem je pomemben pravilen pristop in redna uporaba predpisanih zdravil. Kje dobiti več informacij, nam je povedala vodja delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Kronična bolečina je stalna spremljevalka številnih med nami. Kako se izraža, kako jo prepoznamo in kaj lahko storimo, nam je pojasnila vodja Delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Kronična bolečina je stalna spremljevalka številnih med nami. Kako se izraža, kako jo prepoznamo in kaj lahko storimo, nam je pojasnila vodja Delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Vodja vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek v programu za mlajše odrasle PUM O+ je pojasnila, kateri mladi se vključujejo v ta program, in kakšni so sadovi večletnega delovanja.

Vodja vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek v programu za mlajše odrasle PUM O+ je pojasnila, kateri mladi se vključujejo v ta program, in kakšni so sadovi večletnega delovanja.

Govorili smo o mladostnikih, ki jim iz različnih razlogov ni uspelo dokončati srednje šole in so nekako obtičali v praznem teku. V iskanju zaposlitve, premagovanju izzivov in razreševanju osebnih stisk jim prihaja naproti pomoč programa PUM O + z mentorji. Kje, kako in koliko časa se vse skupaj odvija, je povedala vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek.

Govorili smo o mladostnikih, ki jim iz različnih razlogov ni uspelo dokončati srednje šole in so nekako obtičali v praznem teku. V iskanju zaposlitve, premagovanju izzivov in razreševanju osebnih stisk jim prihaja naproti pomoč programa PUM O + z mentorji. Kje, kako in koliko časa se vse skupaj odvija, je povedala vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek.

Na našem obisku Savinjske doline je nastal pogovor z voditeljico župnijske Karitas Luče o tem, kako teče življenje po poplavah in kaj ljudem pomeni obisk, poslušanje in pomoč lokalne skupnosti.

Na našem obisku Savinjske doline je nastal pogovor z voditeljico župnijske Karitas Luče o tem, kako teče življenje po poplavah in kaj ljudem pomeni obisk, poslušanje in pomoč lokalne skupnosti.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, da v imajo v enem od nadstropij njihove stavbe tudi nekaj stanovanj za starejše, ki jim to pomeni večjo možnost kakovostnega življenja in je pomembna protiutež socialni izolaciji oz. osamljenosti.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, da v imajo v enem od nadstropij njihove stavbe tudi nekaj stanovanj za starejše, ki jim to pomeni večjo možnost kakovostnega življenja in je pomembna protiutež socialni izolaciji oz. osamljenosti.

Na našem septembrskem radijskem kolesarjenju po Posavju in Dolenjski smo spoznali vodjo večgeneracijskega centra Ana Marijo Žerjav. Z veseljem nam je povedala, kaj vse nudijo obiskovalcem in kakšen je namen njihovih dejavnosti.

Na našem septembrskem radijskem kolesarjenju po Posavju in Dolenjski smo spoznali vodjo večgeneracijskega centra Ana Marijo Žerjav. Z veseljem nam je povedala, kaj vse nudijo obiskovalcem in kakšen je namen njihovih dejavnosti.

Večina neozdravljivo bolnih si želi do konca življenja živeti v domačem okolju. O tem vidiku nam je več povedala Staša Rojten iz patronažne dejavnosti v Zdravstvenem domu Nazarje. V drugem delu prispevka pa je spregovorila o svoji osebni izkušnji pri bolni mami Maša Jelušič.

Večina neozdravljivo bolnih si želi do konca življenja živeti v domačem okolju. O tem vidiku nam je več povedala Staša Rojten iz patronažne dejavnosti v Zdravstvenem domu Nazarje. V drugem delu prispevka pa je spregovorila o svoji osebni izkušnji pri bolni mami Maša Jelušič.

Skrb za zmanjšanje bolečine, za lažje dihanje, preprečevanje slabosti in izboljšanje spanje so tista nujna področja, ki jih nudi paliativna oskrba bolnikom, ki so neozdravljivo bolni. In o tem smo govorili v rubriki Življenje išče pot. Gostja bo tudi hči bolnice z rakom. Prisluhnimo njej in vodji oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Maji Ebert Moltara.

Skrb za zmanjšanje bolečine, za lažje dihanje, preprečevanje slabosti in izboljšanje spanje so tista nujna področja, ki jih nudi paliativna oskrba bolnikom, ki so neozdravljivo bolni. In o tem smo govorili v rubriki Življenje išče pot. Gostja bo tudi hči bolnice z rakom. Prisluhnimo njej in vodji oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Maji Ebert Moltara.

Govorili smo o pravicah vračanja na delo bolnic z rakom dojk in raki rodil. Žal je to področje birokratsko kar zapleteno, zato na Združenju Europa Donna poudarjajo, da so vedno na voljo za informacije glede. 

Govorili smo o pravicah vračanja na delo bolnic z rakom dojk in raki rodil. Žal je to področje birokratsko kar zapleteno, zato na Združenju Europa Donna poudarjajo, da so vedno na voljo za informacije glede. 

V mesecu rožnatega oktobra, ko je v ospredju osveščanje o raku dojk, smo v rubriki govorili o problematiki vračanja na delovno mesto po dolgotrajnem zdravljenju raka dojk ali rakov rodil. Prisluhnili smo predstavnici Združenja Europa Donna Slovenija Darji Molan.

V mesecu rožnatega oktobra, ko je v ospredju osveščanje o raku dojk, smo v rubriki govorili o problematiki vračanja na delovno mesto po dolgotrajnem zdravljenju raka dojk ali rakov rodil. Prisluhnili smo predstavnici Združenja Europa Donna Slovenija Darji Molan.

Tokrat smo spregovorili o procesu sprave in primernem kraju pokopa kruto umorjenih Slovencev in Slovenk po 2. svetovni vojni. O tem so se minuli teden predstavniki štirih organizacij, ki delujejo na področju sprave pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Naša gostja je bila Vlasta Doležal Rus iz civilne iniciative Prebudimo Slovenijo.

Tokrat smo spregovorili o procesu sprave in primernem kraju pokopa kruto umorjenih Slovencev in Slovenk po 2. svetovni vojni. O tem so se minuli teden predstavniki štirih organizacij, ki delujejo na področju sprave pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Naša gostja je bila Vlasta Doležal Rus iz civilne iniciative Prebudimo Slovenijo.

Razvezani oz. ločeni imajo po 20-ih letih delovanja Skupnosti SRCE varen prostor za okrevanje po travmatični izkušnji. Gospa Karmen je povedala, kaj vse nudijo članom in več o 7. Vseslovenskem srečanju razvezanih v Ljubljani. 

Razvezani oz. ločeni imajo po 20-ih letih delovanja Skupnosti SRCE varen prostor za okrevanje po travmatični izkušnji. Gospa Karmen je povedala, kaj vse nudijo članom in več o 7. Vseslovenskem srečanju razvezanih v Ljubljani. 

Ko dojenček raste, potrebuje spodbudno okolje, v katerem razvija svoj odnos do sveta in sočloveka. Ker njegov govor še ni povsem izoblikovan, so nam na voljo preprosti in vsakdanji predmeti, ki mu pomagajo pri komunikaciji in učenju. Tudi tokrat je bila naša gostja specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti.

Ko dojenček raste, potrebuje spodbudno okolje, v katerem razvija svoj odnos do sveta in sočloveka. Ker njegov govor še ni povsem izoblikovan, so nam na voljo preprosti in vsakdanji predmeti, ki mu pomagajo pri komunikaciji in učenju. Tudi tokrat je bila naša gostja specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti.

Specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti je pojasnila, zakaj je tako potrebno, da starši dovolj zgodaj opazijo pomanjkljivosti v otrokovi komunikaciji med 1. in 4. letom njegove starosti.

Specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti je pojasnila, zakaj je tako potrebno, da starši dovolj zgodaj opazijo pomanjkljivosti v otrokovi komunikaciji med 1. in 4. letom njegove starosti.

Tokrat smo se posvetili majhnim otrokom. Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor je namreč pripravila brezplačno izobraževanje za družine s temo: Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije. Več nam je povedala specialna pedagoginja Maša Orel.

Tokrat smo se posvetili majhnim otrokom. Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor je namreč pripravila brezplačno izobraževanje za družine s temo: Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije. Več nam je povedala specialna pedagoginja Maša Orel.

S p. Ivanom Platovnjakom smo govorili o skupinah za žalujoče. Pri tem se opirajo na priročnik Pot žalovanja Patricka OMalleya, ki ponuja drugačen pogled na žalovanje: da svojo žalost sprejmemo kot razumljivo posledico ljubezni, ki smo jo čutili do umrlega, in se z njo naučimo živeti.

S p. Ivanom Platovnjakom smo govorili o skupinah za žalujoče. Pri tem se opirajo na priročnik Pot žalovanja Patricka OMalleya, ki ponuja drugačen pogled na žalovanje: da svojo žalost sprejmemo kot razumljivo posledico ljubezni, ki smo jo čutili do umrlega, in se z njo naučimo živeti.

P. Ivan Platovnjak je pred tremi leti v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani zbral prvo skupino za žalujoče. Pojasnil nam je, kako potekajo srečanja in zakaj je tako pomembno, da žalujoči ne ostane sam s svojo bolečino.

P. Ivan Platovnjak je pred tremi leti v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani zbral prvo skupino za žalujoče. Pojasnil nam je, kako potekajo srečanja in zakaj je tako pomembno, da žalujoči ne ostane sam s svojo bolečino.

P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.

P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

Z direktorjem inštituta Integrum Benjaminom Tomažičem sem se pogovarjala o potrebni zrelosti za prvi spolni odnos i o tem, o pomenu zdržnost pred zakonom in duhovnem/krščanskem smislu in namenu spolnosti.

Z direktorjem inštituta Integrum Benjaminom Tomažičem sem se pogovarjala o potrebni zrelosti za prvi spolni odnos i o tem, o pomenu zdržnost pred zakonom in duhovnem/krščanskem smislu in namenu spolnosti.

Inštitut Integrum naslavlja tudi pasti in zanke pornografije, ki ustvarja močno nekemično odvisnost. Zato udeležence programov spodbujajo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Direktor Benjamin Tomažič je še pojasnil, kako deluje detox skupina za moške.

Inštitut Integrum naslavlja tudi pasti in zanke pornografije, ki ustvarja močno nekemično odvisnost. Zato udeležence programov spodbujajo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Direktor Benjamin Tomažič je še pojasnil, kako deluje detox skupina za moške.

Tudi otroci in mladi izkušajo stres v svojem telesu. Zato ni nič nenavadno videti otroke, ki kričijo in skačejo ali od veselja ali od napetosti, ki jo na tak način sproščajo, čeprav odrasle to kdaj moti. Kako odrasli še opazimo, da so otroci in mladi napeti in kako jim lahko pomagamo?  Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme.

Tudi otroci in mladi izkušajo stres v svojem telesu. Zato ni nič nenavadno videti otroke, ki kričijo in skačejo ali od veselja ali od napetosti, ki jo na tak način sproščajo, čeprav odrasle to kdaj moti. Kako odrasli še opazimo, da so otroci in mladi napeti in kako jim lahko pomagamo?  Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme.

Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Govorili sva o telesu in kako zanj dobro poskrbeti takrat, ko nam je dobro in takrat, ko preživljamo težja obdobja.

Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Govorili sva o telesu in kako zanj dobro poskrbeti takrat, ko nam je dobro in takrat, ko preživljamo težja obdobja.

Tokrat smo govorili o metodi TRE – uradno Tension, stress and trauma Releasing Exercises - , ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Kot vemo iz prakse, se tresemo ob različnih situacijah:  če nas je strah, če nas zebe, po napornih treningih in še bi lahko naštevali. Moja gostja je bila svetovalna delavka na gimnaziji Želimlje in inštruktorica metode TRE Špela Potočnik.

Tokrat smo govorili o metodi TRE – uradno Tension, stress and trauma Releasing Exercises - , ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Kot vemo iz prakse, se tresemo ob različnih situacijah:  če nas je strah, če nas zebe, po napornih treningih in še bi lahko naštevali. Moja gostja je bila svetovalna delavka na gimnaziji Želimlje in inštruktorica metode TRE Špela Potočnik.

Prisluhnite razmišljanju katehistinje s. Barbare Šelih, ki ga je za naš radio pripravila v sklopu Tedna vzgoje. Priporočimo Mariji vse učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

Prisluhnite razmišljanju katehistinje s. Barbare Šelih, ki ga je za naš radio pripravila v sklopu Tedna vzgoje. Priporočimo Mariji vse učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

Tokrat boste prisluhnili tematiki, ki se dotika šolstva in vzgoje, saj smo v Tednu vzgoje, ki ga pripravlja Društvo Katoliški pedagogov Slovenije. Nastal je ob konkretnih izzivih s katerimi se naši učitelji soočajo: z vprašanjem spolne in narodne identitete, z vprašanjem nedotakljivosti človeškega življenja in posledično evtanazije, ter končno s problematiko nasilja v vzgojno izobraževalnem sistemu. Prisluhnimo socialni pedagoginji Katji Podobnik.

Tokrat boste prisluhnili tematiki, ki se dotika šolstva in vzgoje, saj smo v Tednu vzgoje, ki ga pripravlja Društvo Katoliški pedagogov Slovenije. Nastal je ob konkretnih izzivih s katerimi se naši učitelji soočajo: z vprašanjem spolne in narodne identitete, z vprašanjem nedotakljivosti človeškega življenja in posledično evtanazije, ter končno s problematiko nasilja v vzgojno izobraževalnem sistemu. Prisluhnimo socialni pedagoginji Katji Podobnik.

Prisluhnite razmišljanju profesorice angleščine Klare Levstek, ki ga je v sklopu Tedna vzgoje. Podprimo učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

Prisluhnite razmišljanju profesorice angleščine Klare Levstek, ki ga je v sklopu Tedna vzgoje. Podprimo učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

V tokratni rubriki boste spoznali družino Spajić iz Vrhnike. Imajo tri otroke, drugi je Peter, ki ima težko obliko spinalne mišične atrofije. Skrb zanj je zelo zahtevna, a ljubezen staršev je izredna, zato zanj skrbita sama na domu. Povedala sta nam, kako kot družina in zakonca usklajujeta skupno življenje in kaj jim pomeni Peter.

V tokratni rubriki boste spoznali družino Spajić iz Vrhnike. Imajo tri otroke, drugi je Peter, ki ima težko obliko spinalne mišične atrofije. Skrb zanj je zelo zahtevna, a ljubezen staršev je izredna, zato zanj skrbita sama na domu. Povedala sta nam, kako kot družina in zakonca usklajujeta skupno življenje in kaj jim pomeni Peter.

Septembra leta 1983 se je v Sloveniji srečala prva skupina krščanskih staršev in njihovih otrok s posebnimi potrebami ali bolje rečeno s posebnimi darovi. Zanje so iskali pot, kako jih aktivneje vključiti v življenje cerkvene skupnosti. Ena od tistih mam je bila tudi gospa Leja Zajc, sestra pokojnega ustanovitelja revije in radia Ognjišča Franca Boleta.

Septembra leta 1983 se je v Sloveniji srečala prva skupina krščanskih staršev in njihovih otrok s posebnimi potrebami ali bolje rečeno s posebnimi darovi. Zanje so iskali pot, kako jih aktivneje vključiti v življenje cerkvene skupnosti. Ena od tistih mam je bila tudi gospa Leja Zajc, sestra pokojnega ustanovitelja revije in radia Ognjišča Franca Boleta.

S socialno pedagoginjo, profesorico in učiteljico mag. Lidijo Šket Kamenšek smo se pogovarjali o posebnostih ADHD in hiperaktivnosti v vedenju, ki se kaže lahko že pri dojenčku in predšolskem otroku.

Vsak od nas je že srečal otroka ali mladostnika, ki ga je okolica označila za nemogočega in težavnega otroka. Pa so res vsi takšni? Moja gostja je bila socialna pedagoginja in učiteljica mag. Lidija Šket Kamenšek, ki se že vrsto let posveča raziskovanju in razumevanju težav otrok s težavami pozornosti in hiperaktivnostjo.

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

Naša gostja v rubriki Življenje išče pot je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Govorili smo o vsebini predloga zakona o psihoterapiji ter o tem, kako naj posameznik ve, kateri psihoterapevt je zanj primeren in dovolj strokoven.

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Beseda je tekla o težavnem dostopu do psihoterapije in o predlogu zakona o ureditvi tega področja.

Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.Govorili smo o možnostih zaposlovanja oseb z duševnimi težavami in o programu socialne vključenosti nezaposljivih oseb.

Socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša je opisala konkreten primer, v katerem so uspeli pomagati osebi, ki ima težave z zdravjem, njej primerno zaposlitev. Pojasnila je tudi, kako deluje program socialne vključenosti.

Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja. Zato se na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Kako naj se odzovemo na njihove reakcije in jih skušamo sprejeti kot sočloveka, nam je pojasnil direktor Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Slavko Bolčević.

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

Svetovni dan avtizma smo obeležili 2. aprila. Letošnja tema se je nanašala na prispevek avtističnih oseb doma, na delovnem mestu, v umetnosti in pri oblikovanju politik. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v ozaveščanju in sprejemanju oseb s to motnjo, kljub temu pa se avtisti še vedno pogosto soočajo s težavami. Naš gost je bil direktor Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar Ljubljana Slavko Bolčević.

Na sam Veliki petek smo govorili o hrani, o našem odnosu do hrane in o tem, kakšen zgled dajemo otrokom na tem področju. Tanja Dominko je povabila pediatrinjo Tina Kaparić Kersnik in prehransko svetovalko Barbara Zajc Tekavec. Spregovorili sta o procesu učenja novih navad, ki so jih deležni prehranjeni otroci v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični.

Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

Župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen, je spregovoril o človekovi svobodi. Ali to pomeni, da lahko delam, kar hočem? Ali me svoboda drugega omejuje in ogroža? Kaj pa nam o tem govori evangelij? 

Še zadnjič v tem misijonu nas je nagovoril župnik g. Janez Jeromen. Presenečeni boste, kaj vse lahko pomeni beseda Adamovo rebro.

Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.

V času radijskega misijona je župnik iz Velikega Gabra g. Janez Jeromen nanizal nekaj misli o preroku Jobu, ki toži, da roparji uspevajo, sam pa občuti težo preizkušenj.